»Američani so krivi! Oni namreč želijo oslabiti evropsko ter še posebej nemško gospodarstvo, saj jim predstavlja velik trn v peti. Zatorej skupaj z bankirsko družino Rothschild umetno ustvarjajo begunske krize, po tihem podpirajo grške socialiste, prisluškujejo Angel’ci na stranišču ter imajo v šahu celo papeža Frančiška, saj se na svojih mednarodnih obiskih čedalje manj pojavlja v avtomobilih nemških proizvajalcev! Tale Volkswagnov škandal so zakuhali zgolj zato, da bi preusmerili pozornost ameriške javnosti, pri čemer bi povsem pozabili na milijardne odškodnine zaradi težav z General Motorsovimi avtomobili,« je te dni moč slišati za marsikaterim slovenskim šankom. Tako skupina teoretikov zarot, ki sicer postaja daleč največja neregistrirana verska skupina na naših tleh, dobiva z afero Dieselgate povsem novo kost za glodanje.
»Da bi marljivi in delovni Nemci goljufali? Ah, nehajte no! In da bi ena izmed najbolj redoljubnih in natančnih nacij kogarkoli želela zastrupljati s plini? Kaj takega se še ni zgodilo v zgodovini!« Asociacije, ki jih sprožajo pojmi “Nemčija” in »nemško« so imele namreč pri povprečnem izpod-karavanškem prebivalcu vselej precej pozitivno konotacijo in so predstavljale nek svojevrsten ideal, h kateremu so stremeli celo življenje. Zavedati se je namreč potrebno, da se je tokom stoletij nemški oziroma germanski vpliv dodobra naselil v srcih slovensko govorečega (ruralnega) življa, saj je velikokrat predstavljal skorajda edini sinonim urbanosti, intelektualnosti, redoljubnosti in v končni fazi tudi naprednosti. Omenjene ljubezni pa očitno ni pretirano vznemirilo niti divjanje germanskih hord po naših hostah pred 70 leti!
Zatorej ob tokratni Volkswagnovi aferi ne čudijo reakcije marsikaterega državljana, ki je precej zaprepaden ob dejstvu, da lahko tudi »Deutschen« grešijo. »To se je zgodilo zgolj zaradi sodobne pretirano liberalne evropske politike, ki zagovarja multikulturnost ter mešanje nacij! Potem se jim pa to zgodi, ko jim Turki, Bosanci in, o moj bog, sedaj še Sirijci sestavljajo Golfe in Passate …«
A še najhujše pri tokratni aferi je dejstvo, da se je tovrstna lumparija pripetila pri sami znamki Volkswagen, ki že kar nekaj let predstavlja sinonim nemškega redolubja, natančnosti in kvalitete! Če bi se nekaj podobnega zgodilo pri npr. kakšnem Oplu, bi se tovrstna novička znašla zgolj poleg kakšne obskurne in povsem nezanimive omembe nesreče. A pri največjem avtomobilskem proizvajalcu na zemeljski obli gre le za najbolj pomembnega evropskega »vojščaka«, ki se (je) daleč najbolj uspešno bori(l) z vselej neugodnimi Američani (GM), s kvaliteto obsedenimi Japonci (Toyota) ter s čedalje bolj agresivnimi Korejci (Hyundai-Kia). Ter s tem podzavestno vnašal prepotrebno samozavest med čedalje bolj apatične domorodce na Stari celini. »Nem’c je le nem’c, ne pa tisti plastični kitajčki …«
Hkrati pa ne čudi, da so omenjeno packarijo Volkswagnovih »traktorjev« najprej razkrili preko luže. Zakaj? Klasičen evropski potrošnik je namreč še vedno bistveno bolj tradicionalistično usmerjen od ameriškega. Tako je evropskemu vozniku še vedno važnejša sama (v njegovih očeh renomirana) znamka vozila ter velikokrat raje zamiži na eno oko tudi ob precej eklatantnih tovarniških napakah, o katerih že pTSIčki čivkajo in lajajo. A voznik na drugi strani Atlantika je do tovrstnih šlamparij bistveno manj toleranten ter že v naslednjem trenutku zamenja znamko svojega avtomobila ter s svojo težav(ic)o nadleguje senatorje v kongresu. »A da bi svoj’ga Golfa petko zamenjal samo zarad tega, ker se mi tepih zatika za gas pedal?!?«
A ker ima znamka iz Wolfsburga na naših tleh precejšen renome, ki je bil dodatno podkrepljen v času rajnke SFRJ, ko so »ljudska vozila« v obliki hrošča ter kasneje sarajevskega Golfa predstavljala med množicami svojevrsten dosegljiv »luksuz«, s katerim si se še lahko ponašal v družbi (kot npr. dandanes iPhone), se bo verjetno tokratna zgodba o Dieselgateu razkadila še hitreje od TDI-jevih izpustov dušikovega oksida. Pri čemer bodo lastniki avtomobilov s spornimi agregati že čez teden dni povsem potlačili v pozabo svoje trenutne skrbi, če bodo morali od sedaj naprej svoje jeklene konjičke servisirati pri … dimnikarjih. Nenazadnje pa bo po vsej verjetnosti na udaru še kakšna druga »renomirana« znamka, pri kateri bo ugotovljena podobna lumparija, novica pa bo hitro razvodenela. »Preiskovalci so menda tudi že na sledi prav posebni programski opremi, ki pri BMW-jih preprečuje uporabo smernikov!«.
Žal pa bo hkrati med ljudstvom povsem utonila v pozabo tudi (ne)pričakovana gesta Volkswagnovega prvega moža, ki je tako hitro sestopil s svojega direktorskega mesta, da se je kar kadilo. S tem pa tudi upanje, da bi se podobnih »nemških« navad naučilo tudi ljudstvo onkraj južne germanske meje.
Kakorkoli že, potrebno se bo sprijazniti, da bo ob Volkswagnovih turbodizlih, ki so v zadnjih dveh desetletjih jemali dih zaradi svoje tehnološke superiornosti, potrebno zadržati sapo tudi še zaradi česa drugega.
Tekst: Chan. Foto: mz-web.de.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Chanov kotiček: Za Volkswagnovim konjem se vedno kadi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
»Da bi marljivi in delovni Nemci goljufali? Ah, nehajte no! In da bi ena izmed najbolj redoljubnih in natančnih nacij kogarkoli želela zastrupljati s plini? Kaj takega se še ni zgodilo v zgodovini!«
Oseba, ki je to izjavila, ne pozna zgodovine in zloglasnega plina Zyclon B v nemških koncentracijskih taboriščih…
Zelo dobro