Tokrat se bomo nekoliko bolj usmerili k pogonskim različicam, razmerja moči znotraj znamk in modelov pa pustimo za prihodnjič. Po podatkih analitične hiše JATO je avtomobilski trg v Evropi v lanskem letu zrasel za 0,9 odstotka na 12.909.741 enot.
Avtomobilski trg v Evropi ne raste vse od pandemije
Kljub prirastku registracij gre za praktično enako stanje kot v zadnjih letih. Evropski trg od izbruha pandemije še ni okreval, na letni ravni se je od leta 2020 skrčil za 2,9 milijona prodanih enot. “Če upoštevate vrsto izzivov, s katerimi se sooča evropska avtomobilska industrija, rezultati za leto 2024 niso pretirano negativni. Vendar bi pričakovali, da bo katera koli druga industrija do zdaj pokazala znatne znake okrevanja in zelo malo je dokazov, da se bo avtomobilska industrija vrnila v realnost pred pandemijo. Višji stroški vozil, porast dela od doma, inflacijski pritisk na plače in pojav novih transportnih rešitev so med razlogi, zakaj Evropejci niso več kupovali povsem novih avtomobilov,” je prodajne rezultate za leto 2024 komentiral Felipe Munoz, globalni analitik pri JATO Dynamics.
Lansko leto ni bilo pretirano optimistično za prodajo baterijsko-električnih modelov. Po štirih letih občutne rasti je leta 2024 sledil hladen tuš. Med letoma 2019 in 2020 je njihova prodaja zrasla za 107 odstotkov, med letoma 2020 in 2021 63 odstotkov, med letoma 2021 in 2022 za 29 odstotkov in med 2022 in 2023 za 28 odstotkov. V letu 2024 pa je v primerjavi z letom 2023 celo upadla in to za 1,2 odstotka.
Zaradi tega se je znižal tudi tržni delež baterijsko-električnih modelov v Evropi s 15,7 na 15,4 odstotkov. Pomanjkanje državnih subvencij, visoka povprečna maloprodajna cena novih modelov in nizek preostanek vrednosti – kot tudi zaskrbljenost glede polnilne infrastrukture po vsej celini – so med razlogi za prodajni upad. Kljub lanskoletnemu slabšemu rezultatu naj bi se stanje po besedah analitikov JATO v letu 2025 izboljšalo, saj bo povprečna cena baterijsko-električnih modelov v Evropi še naprej padala, predvsem zaradi uvedbe cenejših modelov.
Norvežanom nihče ne seže do kolen
88 odstotkov vseh novo prodanih modelov na Norveškem je poganjala izključno elektrika. Na drugem mestu so Danci, kjer je ta delež 51-odstoten, in na tretjem Švedi, ki so v letu 2024 pokupili 35 odstotkov baterijsko-električnih modelov. Zelo blizu so še Nizozemci, kjer se je delež ustavil pri 34,7 odstotkih. Delež baterijsko-električnih modelov se je povečal še v Belgiji in Luksemburgu, močno pa je upadel v Nemčiji, Romuniji, na Finskem, Švedskem, Irskem in v Sloveniji.
Razmerja moči se pri proizvajalcih niso spremenila. Volkswagen ostaja največji prodajalec baterijsko-električnih modelov, v letu 2024 so prodali 427 tisoč baterijsko-električnih vozil. Gre za manjši delež znotraj pogonov, ki jih kupcem ponuja Volkswagen, a še vedno ostaja pri 21,5 odstotkih. Tesla je bila na drugem mestu, Stellantis na tretjem in to kljub 10-odstotnemu padcu prodaje baterijsko-električnih modelov znamke.
Izmed 1.529.806 novih polnih hibridov jih je 738.500 prodala Toyota. To pomeni, da je skoraj vsak drugi novi hibridni avtomobil nosil Toyotino ali Lexusovo značko. Kar 75 odstotkov vseh novo prodanih Toyot poganja njihov hibridni pogon. Gre za edino pogonsko opcijo, ki je v letu 2024 pridobila. Svoje so k temu primaknili tudi pri Renaultu, saj so prodali skoraj 300 tisoč polno hibridnih vozil. Peterico zaključujejo Hyundai-Kia, Nissan in Honda. Zanimivo, samopolnilnega hibridnega pogona ne ponujajo skupina Volkswagen, Mercedes-Benz in Geely. Še en zanimiv podatek: v Evropi je bila lani povprečna cena hibridnega modela 42.222 evrov, baterijsko-električnega pa 62.709 evrov.
Avtomobilizem.com (Vir: JATO Dynamics. Foto: Avtomobilizem.com, Tesla.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen