Fluorid za baterije prihodnosti

Fluorid

Ideja v ozadju je, da zasnovo baterij, ki je v zadnjih letih izrazito oprta na element na skrajno pozitivni strani periodičnega sistema, zasnujejo okoli elementa z najbolj negativnim nabojem v periodičnem sistemu.

Medtem ko je prvi element litij, je »novi« igralec v tej igri fluorid. Zanj je v kemiji že dolgo poznano, da zmore shraniti bistveno več energije kot litij. Težavo je doslej predstavljalo, da postane za baterijsko uporabo koristen šele pri temperaturah okoli 150 °C, kar jasno ni primerno za običajne razmere. So pa znanstveniki pri Hondi, agenciji NASA in inštitutu Caltech prišli do odkritja, ki temperaturo »aktivnosti« fluorida zniža na raven sobne temperature, s čimer so se na stežaj odprla vrata nadaljnjih razvojnih aktivnosti.

S tem, da fluorid privlači negativne elektrone, delujejo fluoridne baterije ravno v obratni smeri kot litij-ionske. Fluorid zaznamuje poleg te lastnosti tudi nizka atomska masa in visoka zmožnost hrambe elektronov. Je pa res, da moraš, če želiš izkoristiti to zmožnost, fluorid raztaliti v elektrolit, kar je bilo doslej možno storiti samo pri omenjeni visoki temperaturi. Raziskovalci zgoraj omenjene trojice pa naj bi zdaj uspeli zaobiti visokotemperaturno omejitev, saj so odkrili molekule BTFE, ki zmore pretvoriti fluorid v tekočo obliko že pri sobni temperaturi.

Znanstveniki naj bi že uspeli združiti omenjeni elektrolit fluorida v prototipni bateriji z bakrom, lantanom in fluorinom s sposobnostjo reverzibilne kemične reakcije pri sobni temperaturi. Takšne baterije naj bi imele potencial desetkratne kapacitete današnjih baterij ter naj bi bile, tako Honda, tudi okolju bolj prijazne kot litij-ionske.

Ideja je zaenkrat še vedno v izrazito razvojni fazi, saj naj bi bilo še kar nekaj težav preden bi jo dejansko lahko prenesli v serijsko proizvodno. Ena izmed njih je stabilizacija katode in anode v elektrolitu, saj se danes s časom ti povsem razkrojita v elektrolitu. Upamo, da jim bo to uspelo, saj res ne potrebujemo še enega tehničnega napredka, ki bi deloval samo v mejah laboratorija.

Avtomobilizem.com (Vir: Autoblog. Foto: Honda, NASA, Caltech.)