Pri izdelavi novih rezervoarjev za gorivo za avtomobil na vodikove gorivne celice (FCV), ki prihaja naslednje leto, se je izkazalo, da so imeli pri Toyoti v rokavu presenetljivega asa. Preden je Toyota postala proizvajalec avtomobilov Toyota Motor Company, je bila poznana kot Toyota Industries Corporation, podjetje, ki je izdelovalo tekstilne statve. To je pomembno zato, ker je struktura vodikovih rezervoarjev iz navzkrižno prepletenih ogljikovih vlaken. Ko so se pri Toyoti odločili ojačati rezervoarje, v katerih je vodik pod tlakom 700 barov (v prejšnjih rezervoarjih je bil tlak 350 barov), so se oprli na svoje stoletne izkušnje.
»S tekstilom imamo bogate izkušnje,« je Justin Ward ta teden povedal za AutoblogGreen na 21. Svetovnem kongresu inteligentnih transportnih sistemov (ITS) v Detroitu in dodal: »Te izkušnje so v veliki meri prišle prav, ko smo ovijali rezervoarje.« Poleg tega, da lahko v teh rezervoarjih shranijo vodik pod višjim tlakom, se je izkazalo tudi to, da je bil Toyotin prvi poskus izdelave lastnih vodikovih rezervoarjev šestkrat hitrejši, kot je to običajno v avtomobilski industriji, tako da so prihranili tudi čas in denar. V podjetju bodo lahko tudi sami izvajali preglede nad lastnimi rezervoarji. Ward je vodja nadzora nad pogonskimi sistemi v Toyotinem tehničnem centru in vozila na vodikov pogon so nekaj, na kar se zelo spozna.
Močnejši rezervoarji so potrebni, ker so prejšnji, šibkejši rezervoarji nudili samo okrog 290-320 km dolge vožnje kljub štirim rezervoarjem v zgodnjem 129.000 dolarjev vrednem vodikovem prototipu FCHV Highlander. FCV ima samo dva rezervoarja, a bosta omogočala 480 km dolge vožnje, kar so Toyotini kupci tudi želeli. Zmanjšanje števila rezervoarjev ni zmanjšalo samo stroškov rezervoarjev, pač pa tudi število ventilov, cevi in drugih potrebnih sestavnih delov.
Kljub prednostim višje kompresije, te nima smisla še dodatno znatno zvišati. Ward pove: »700 barov je “naravni napredek”, saj nato naletiš na neučinkovitosti kompresije. Predstavljajte si zračno črpalko. Ko v čistilni napravi proizvajajo vodik, je ta pod tlakom okolice (1 bar). Tlak je s pomočjo kompresorjev treba dvigniti vse do 700 barov. Za to je potrebna energija,« pove Ward in doda: »Vsaka podvojitev tlaka pomeni podvojitev potrebne energije, tako da ta hitro naraste, če je tlak previsok.« Sestavni deli dobro prenašajo tlak 700 barov, pri višjem tlaku pa bi bilo težje.
Toyotini vodikovi rezervoarji so obdani z zunanjo zaščitno plastjo, ki odigra pomembno vlogo, ko pridejo rezervoarji v roke običajnih voznikov. Čeprav lahko očitno varno izstrelite kroglo v rezervoar, »trenutni predpisi zahtevajo, da so posode pod pritiskom vizualno pregledane vsakih nekaj let,« pojasni Ward. »Lahko je na dve leti ali na pet let, odvisno od države.« Inšpektorji bodo iskali sledi udarcev in če jih najdejo, bo treba rezervoar popraviti ali zamenjati. »Da bi prišlo do poškodb zaščitne plasti, bi morala vanjo prileteti skala ali kaj podobnega. Zaščitna plast je zasnovana tako, da so praske in udrtine jasno vidne,« še dodaja Ward.
Ward pojasni, da še ni določeno, kdo naj bi v ZDA opravljal te inšpekcijske preglede (prodajalec Toyotinih vozil ali inšpektor z licenco, kot je to danes v praksi pri pregledih smoga v nekaterih zveznih državah). Ker v ZDA to ni tako strogo, bi preglede najverjetneje opravljali kar v Toyotinih prodajnih salonih, na Japonskem pa jih bodo najbrž izvajale državne agencije.
Vir, foto: Toyota, Autoblog
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen