Kdo vse parkira na mestih za invalide?

Parkiraj izgovore drugam (1)

Parkiraj izgovore drugam (2)

Parkiraj izgovore drugam (3)

Parkiraj izgovore drugam (4)

Upravičen razlog?

Za začetek naj vam tokrat zastavim enostavno vprašanje: v katerem primeru bi se vam zdelo opravičljivo, da parkirate na mestu za invalide, tudi če do njega niste upravičeni? Ko v zdravstveni dom pripeljete bolnega družinskega člana? Če morate samo na hitro prevzeti poštno pošiljko? Kadar zunaj dežuje in so najbližja parkirna mesta pred vhodom v nakupovalni center ravno tista z oznako za invalide?

Verjetno niti ni potrebno, da zapišem svoje mnenje, pa vendarle: ni dovolj dobrega opravičila. Na drugi strani se namreč v kateremkoli trenutku lahko znajde nekdo, ki je zaradi vašega dejanja popolnoma onemogočen v svoji mobilnosti.

Družba in vrednote

Doc. dr. Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru je vodja raziskave o parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide. V današnji predstavitvi je povedal, da je ozadje raziskave med drugim v osebnem ogorčenju, saj meni, da je med indikatorji družbenega stanja, ki kažejo na stopnjo solidarnosti in stanje medsebojnih odnosov v družbi, eden pomembnejših tudi upoštevanje pravil glede parkiranja na mestih, označenih za invalide.

Ob tem se je ozrl na rezultate ameriške študije*, ki je pokazala statistično značilno povezavo med neetičnim vedenjem in družbenim razredom voznikov. Njeni izsledki so namreč potrdili, da so bili med kršitelji pravil o parkiranju na rezerviranih mestih za invalide pogosteje vozniki z dražjimi avtomobili. Zakaj? Morda zato, ker se jim je zdelo, da jim njihov ekonomski status dovoljuje določene privilegije. Ali drugače – ker za njih pravila ne veljajo.

Ovržen mit

Izsledki raziskave na podlagi slovenskih podatkov dodobra odstopajo od ameriških. Vzorec kršiteljev, razporejenih glede na vrednost njihovih avtomobilov, je pri nas namreč skoraj preslikava slovenskega voznega parka v manjšem vzorcu. Ali bolj jasno: pri nas v tem primeru pravila zanje očitno ne veljajo – ne glede na njihov ekonomski status.

Metodologija raziskave:

• opazovanje 60 parkirnih mest, rezerviranih za invalide, na 18 različnih lokacijah v Ljubljani;
• opazovalci so v dvojicah tri dni po štiri ure neprestano opazovali točno določena parkirna mesta;
• opazovalci so bili za razliko od mestnih redarjev neprepoznavni, saj niso bili v uniformah;
• parkirno mesto, rezervirano za invalide, sta v raziskovanem obdobju neprestano nadzorovala vsaj dva opazovalca, ki sta ločeno zbirala podatke o dogajanju na invalidskem mestu.

V opazovanem obdobju je na mestih za invalide parkiralo kar 63 % avtomobilov, ki niso bili označeni z invalidsko kartico, med njimi je bilo 76 % kršiteljev moškega spola. Največ kršiteljev je po ocenah opazovalcev spadalo  v starostno skupino 30-50 let, v približno polovici primerov pa so ostali v vozilu ali v njegovi bližini – za razliko od gibalno oviranih oseb, ki so po zaustavitvi zapustile vozilo in odšle po opravkih. Najpogosteje so parkirno mesto za invalide zapustili v relativno kratkem času (5-10 minut), žalosten pa je še podatek, da so skoraj trije od desetih na mestih za invalide parkirali tudi v primeru, ko je bilo na parkirišču še dovolj običajnih parkirnih mest. Podrobnejše rezultate si lahko pogledate v infografikah na tej povezavi.

Čas za spremembe

Vodja raziskave je prepričan, da so rezultati raziskave dovolj kritični in je prišel čas streznitve, ki vodi do pozitivnih sprememb. S tem namenom so se partnerji – Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, Mestna občina Ljubljana (MOL) in Javna agencija RS za varnost v prometu – ob podpori Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta RS – Soča, Zveze društev slepih in slabovidnih, Sonček – Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije in Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja, odločili za organizacijo akcije ozaveščanja javnosti “Parkiraj izgovore drugam.”

Zoran Jankovič, župan MOL, je v svojem nagovoru med drugim povedal: “V Ljubljani vseskozi izvajamo ukrepe, ki povečujejo dostopnost mesta, saj je to že vrsto let ena od naših prioritetnih in stalnih aktivnosti na vseh področjih delovanja. Mesto, urejeno po meri oseb z oviranostmi, je mesto dostopno za vse – kar Ljubljana tudi je in za to smo prejeli več nagrad, med drugim nagrado Access City Award 2015 in posebno priznanje za povečanje dostopnosti prometa in z njim povezane infrastrukture, od  leta 2009 pa smo prejemniki listine »Občina po meri invalidov«. Pridružujemo se tudi kampanji ‘Parkiraj izgovore drugam’ in verjamem, da bomo z njo dosegli še večji učinek in tiste, ki neupravičeno parkirajo na mestih, rezerviranih za invalide, opomnili na to, da s tem ovirajo tiste, ki že tako in tako živijo z oviranostjo.« Poleg tega je opozoril na problematiko zlorabe invalidskih izkaznic in dodal, da skušajo v okviru MOL v čim večji meri ugoditi prošnjam, povezanim s potrebami po dodatnih parkirnih mestih za invalide.

Ambasador kampanje ozaveščanja “Parkiraj izgovore drugam” je naš paraolimpijec Gal Jakič. Kljub temu, da se je označil za izjemno nekonfliktno osebo, so ga vsakdanje izkušnje spodbudile, da se pridruži procesu izobraževanja širše javnosti. Verjame namreč, da je zavedanje o problematiki ključnega pomena, sam pa lahko ponudi edinstven vpogled v situacijo. V pogovoru je med drugim opisal primer, ko morajo zaradi oviranega dostopa posamezniki z omejenimi gibalnimi sposobnostmi za pomoč pri vstopu v lasten avtomobil prositi popolne neznance ter jim zaupati ključe vozila. Zgolj zato, ker nekateri vozniki ne upoštevajo dejstva, da so označene površine za parkiranje invalidov namenjene samo njim, v celotni označeni površini.

Podobne izkušnje ima tudi Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir MOL, ki deluje kot županovo posvetovalno telo. Na tiskovni konferenci je med drugim dejal: “Kršitve kažejo na splošno pomanjkanje empatije in družbene zavesti o tem, da tovrstna parkirna mesta niso sama sebi namen in jih invalidi nujno potrebujejo za svoje dostojno gibanje v družbi. Menim, da to ni zgolj simptom generalne ignorance pravil v prometu, marveč v velikem delu posledica splošne atomiziranosti družbe, v kateri je najpomembnejši posameznik sam, potrebe sočloveka pa so, žal, mnogokrat zapostavljene.”

Svoje mnenje je poodal tudi Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja: “Parkiranje pred vrati je bilo že od nekdaj prestiž in privilegij pomembnih oseb. Z razvojem družbe pa ta “privilegij” pripada invalidom, ki pa ni povezan s prestižem,  ampak je povezan z lažjo in hitrejšo dostopnostjo do cilja. Invalid mora pri odprtih vratih svojega avtomobila, preden se presede na invalidski voziček, le-tega predhodno sestaviti. Široko parkirišče za invalide ima le tako svojo uporabno vrednost, ki pa si jo drugi neinvalidi večkrat neupravičeno prilastijo, le invalidnosti jim ne vzame nihče.”

Mag. Igor Velov, direktor Javne agencije RS za varnost prometa, je poudaril, da sami z izvajanjem preventivnih akcij spodbujajo udeležence v prometu k odgovornejšemu vedenju in spoštovanju predpisov, sicer pa se sprašuje, kako se kršitelji, ki egoistično prevzamejo parkirna mesta invalidom, v splošnem vedejo na cesti.

Začnimo pri sebi

Odločitev o upoštevanju oznak na parkirnih mestih za invalide bi morala biti enostavna, brez razprav. Lahko smo hvaležni, če se nam ni potrebno vsakodnevno boriti s težavami zaradi ovirane mobilnosti, zato menim, da enostavno ni utemeljenega razloga za egoistično in nesramno obnašanje, ki lahko posameznikom oteži ali celo onemogoči vsakodnevne obveznosti. Še bolj kot že sicer v jesenskem in zimskem obdobju.

Besedilo in fotografije: Urška Radolović. Infografike: UVV EM.

*Higher social class predicts increased unethical behavior (2012); Paul K. Piff, Daniel M. Stancato, Stéphane Côté, Rodolfo Mendoza-Denton, and Dacher Keltner. V Proceedings of the National Academy of Sciences of the USA, let. 109; str. 4086-91.