Stellantis je poskrbel za kar nekaj začudenja, ko so z velikanskim vložkom postali pomemben solastnik kitajskega proizvajalca Leapmotor. Svoje sodelovanje so hitro nadgradili, ustvarili skupno evropsko podjetje in poleti na Poljskem zagnali proizvodnjo baterijsko-električnega modela T03. Prvi kupci v številnih evropskih državah so ga že lahko naročili. V Parizu sem lahko prvič sedel za volan tega mestnega modela, ki z baterijo z zmogljivostjo 37,3 kilovatne ure ponuja po WLTP do 265 kilometrov dosega.
Na Kitajskem naprodaj že od leta 2020
T03 sicer ni nov, Leapomotor ga za domači trg proizvaja že od leta 2020, od konca septembra pa se v Evropi pridružuje modelom Dacia Spring, Citroënu ë-C3 in Fiatovemu modelu Grande Panda. Mestni model s 3,6 metra dolžine naj bi stal najmanj 18.900 evrov; poganja ga elektromotor s 70 kilovati in 158 njutonmetri navora.
Prvi vtis je pričakovan. Na pogled je v primerjavi z ostalimi modeli znamke res majhen, torej idealen za utesnjena mestna središča, kjer je parkiranje omejeno, ulice pa so lahko tudi zelo ozke. Z dokaj generičnim zunanjim videzom pri opazovalcu ne vzbuja pretiranih čustev, zato je v primerjavi z največjimi tekmeci s tega vidika precej dolgočasen. A kot smo spoznali že mnogokrat, evropski kupci postajajo vse bolj neobremenjeni z videzom in si želijo čim več vsebine za čim manj denarja.
Presenetljivo prostoren
Moram priznati, da sem bil precej pozitivno presenečen, ko sem sedel v notranjost T03. Materiali ne delujejo povsem ceneno, voznikov sedež pa je nadpovrečno udoben. Uporabljeno oblazinjenje je prijetno na dotik. Grafika na zaslonu sicer deluje kot na Nokii izpred dvajsetih let, a je, vsaj po nekaj minutah igranja po menijih, zaslon prijetno odziven. Bistveno bolj kot pri nekaterih evropskih tekmecih, ki so na ceste zapeljali leta 2020. Digitalni merilniki so prav tako izrazito preprosti, brez pretiranih grafičnih vložkov. Ključna beseda, ki se mi je takoj vtisnila v spomin, ko sem sedel na voznikov sedež T03, je preprostost.
Sedel sem tudi zadaj. Ker so kolesa potisnjena skoraj do roba odbijačev je v notranjosti več prostora kot pri podobno velikih modelih z motorjem na notranje zgorevanje. Zadaj mi je ostalo celo pet centimetrov za kolena. To pomeni, da bi se lahko peljal tudi kam dlje, povsem udobno pa bi zadaj sedela tudi dva otroka.
Kratek in izrazito globok
Prtljažnik je izrazito kratek. Od zadka vozila do naslonjal sedežev je vse skupaj manj kot pol metra. Tudi naslonjala zadnje klopi so postavljena nekoliko bolj položno, zate deluje prtljažnik še manjši.
Ker je steklo zadnjih vrat tako blizu, ni police prtljažnika. Ni tudi možnosti dvojega dna, je pa zaradi tega prtljažnik izrazito globok. Ker pod njim ni baterije so ga lahko pri Leapmotorju spustili skoraj do dna vozila ter mu s tem izrazito povečali prostornino.
Gledano v celoti sem bil na koncu pozitivno presenečen nad kvaliteto in izkoristkom prostora pri T03. Zaradi majhnih mer je njegova uporabnosti sicer lahko omejena, a je s ceno pod dvajset tisoč evri poleg Springa edini, ki je cenovno dostopnejši ter kupcu ponuja zanimiv paket za dobljen denar. Ne morem pa se znebiti občutka, da T03 ponuja precej več kot prva generacija Springa. Predvsem v smislu materialov, počutja v kabini in prostornosti.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Leapmotor T03: deset minut v električnem kitajskem modelu s ceno pod 20 tisoč evri"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Požrešni Stellatis kateri že močno škriplje bi nam prodal skuter na 4 kolesih kateri na Kitajskem stane 8 za 19 jurjev. Na tak način in z takšnimi cenami splošne elektrifikacije še dolgo ne bo.
5000€ njim, 5000 Kitajcem. Win win.
Najbolj kitajski kitajc
Avto je dizajnersko smešen, ampak, za kitajsko ceno bi še razmislil o nakupu, namesto skuterja. 🙂
Raje napišite, da evropski proizvajalci delajo čedalje grše avtomobile in nimamo več ravno lepe izbire, ne pa da nismo evropski kupci več obremenjeni z videzom…