Kako zanimiv je ta naš svet. Tisto, kar je tule že skoraj zrelo za obravnavo pri organih, je v Italiji pozdrav za dobro jutro, na Nizozemskem ali na Švedskem (da ne govorimo o ZDA) pa celo za nočitev za rešetkami.
Tudi v prometu.
Če je vse tako, kot mora biti, je v Italiji bolje, da speljete (in to na pol v slogu štarta na dirki – še posebej če ste na skuterju), ko se prižge zelena luč na semaforju. V nasprotnem primeru zaslišite orkester fanfar iz ozadja. In opazite mahanje z rokami.
Če je vse tako, kot mora biti, je zgoraj na severu prav, da pri prižgani zeleni luči počasi prestavite v prestavo, pogledate naokoli na vse strani, tudi navzgor (nikoli ne veš …), potem dobro oprimete volanski obroč in varno, počasi speljete.
Mi smo menda nekje vmes.
To je zgolj za ilustracijo različne interpretacije istih paragrafov.
Speljevanje v trenutku, ko se prižge zelena luč, niti ni neka sporna zadeva, z izjemo tega, da pri nas pogosto marsikdo ne razume ali se ne zaveda, da je za njim še kdo, običajno cela kolona. In da zaradi tega motoviljenja pri speljevanju zato zadaj njih pet ne pride skozi zeleno luč. Če kdo zadaj zato potrobi, se mi zdi kar umestno.
Pri trobljenju je seveda treba razlikovati različna sporočila. Je ”pip” in je ”piiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiip”. Vsi vemo, v čem je razlika.
Različni so tudi primeri. So takšni, kjer nekdo naredi res nekaj idiotskega, z ogrožanjem vred. So takšni, ko nekdo zgolj izkoristi počasnost drugih. In so takšni, ko nekdo izsiljuje, ko se cel razred lepo in mirno pomika v zastoju. Pa najbrž to še niso vse kategorije.
Razlike so tudi pri ”opeharjenih”. Nekateri itak trobijo za vsako figo, drugi so se ravno skregali z ljubico in morajo k soprogi, tretji so dobili odpoved z delovnega mesta, četrti so še včerajšnji, peti bi le radi prišli čimprej na cilj. So pa tudi takšni, ki se imajo za pooblaščene za uporabo sile in sredstev, ko jim kaj ni prav.
No, ves ta konglomerat se sestavi v kritične trenutke, kjer nekdo zamoči, drugi je zato jezen, ali samo eden drugemu ni všeč, ali pa je drugi le užaljen in prizadet, ker nima takšnega avtomobila ali ker se sam ni spomnil najti kake luknje pred počasnežem.
Kritičen trenutek vodi v odziv in tudi iz tega prispevka vemo, da sta na voljo “pip” in “piiiiiiiiiiiiiip” pa še 50 odtenkov vmes. Če pri tem odmislim mahanje s pestjo, kazanje (grožnja?) hladnega ali toplega orožja (ne boste verjeli …!) in podobne skrajnosti.
Pri tem bi lahko rekel, da vsaka takšna nestrpnost v osnovi ni za obsojanje ali je celo opravičljiva. So pa tudi takšne, ki pač so za obsojanje.
In se ne glede na vso zgornjo teorijo vprašam: kaj za vraga se plete po glavah tistih, ki po nepotrebnem, če že ne po krivici vnašajo nemir in navsezadnje tudi strah ostalim udeležencem v prometu?
Takšna razmišljanja vselej zaključim z mislijo, ki me povsem pomiri: važno je, da pri nas policaji nadzorujejo in globijo zgolj zaradi hitrosti.
Besedilo in foto: Vinko Kernc
Mnenja uporabnikov
14 komentarjev za "Ne-strpnost na cesti"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glede vožnje v Italiji. Tedensko se vozim v okolici Gorice in moram reči, da se mi zdijo vozniki tu čisto spodobni.
Čisto drugače pa se vozijo v južni Italiji. Imel sem priložnost voziti v okolici Neaplja. Tam sploh nimajo semaforjev. Vse se nekako zmenijo brez njih. In vse poteka bistveno hitreje. Vespam pa sem pravil živi pesek, ker zapolnijo še vse vrzeli med avtomobili. Kar vsipajo se mimo.
Glede vožnje po ac sem mnenja, da smo Slovenci najslabši. Predvsem smo vsi najraje na prehitevalnem pasu…
Meni je pa zanimivo, da so zadnje čase vozni pasi v ”gnečah” po obvoznici hitrejši od prehitevalnih…
To je to kar sem pisal na forumu pod naslovom “Na živce mi gre”. Lepo je voziti po italijanskih mestih, vsi štartajo lepo, dinamično na semaforju, obidejo oviro ali stoječi avtomobil, hitro in gladko menjavajo pasove itd itd… pa se noben na nobenega ne ozira, pa naj bo to vespa ali avtomobil, staro ali mlado, moški ali ženska… Pri nas pa vsi depresivni ali na antidepresivih, vse zasanjano, dobesedno trčeno… in res 50% slovenskih voznikov je nesposobnih.
Italija in dobri vozniki? Nikoli..Prevozil sem jo sam in še prej s starši po dolgem in počez. Tako kot so ljudje govorili, kako so včasih hodili v Avstrijo nabavljat hrano, obleke…smo mi v Italijo. Tudi na dopust tja. Ampak tukaj se moram strinjat z @umilave1. Ne samo Trst, tudi drugod je enako. toliko vrivanja, toliko vskakovanja kot je pri njih, smo mi še ok. najraje imam pa primorsko AC. Ni moj vsakdan ampak okoli enkrat tedenska vožnja. Če mi kdo preseka pot, naredi neumnost oz.karkoli pač ali je naš slovenec ali pa italjan. Tudi če se pri njih trudiš vozit po njihovo, boš slej ko prej nabasal še na kaj hujšega. Še vedno mi je Italija lepa, poznam jo skoraj odlično (prav dobro ajde) ampak vozniki in način vožnje pa obup.
No, jaz jo poznam več kot odlično, celo kotičke kjer verjetno slovensko vozilo niti ni vozilo, zato lahko to trdim.
Drugače pa preberi boljše, nisem rekel, da so dobri vozniki, rekel sem, da mi njihova vožnja ugaja, ker je hitra, dinamična in ker se ne pustijo zajebavat kot pri nas. Pri nas ti požrejo živce, ne veš ali sanja, ali je toliko ritardiran, pjan ali pa depresiven…
Primorsko AC pa vozim 2x na teden.
Imam polno sorodstva v Italiji. Večinoma so prav Italjani, nekaj tudi slovencev. In tudi med drugim, lepo povedano živijo v p.m. (garmin nazadnje še vedno ni našel ampak saj to ni pomembno). Še sami priznavajo, da so slabi vozniki.
Tudi jaz nisem rekel, da prav izrecno apeliram na tvoj stavek. To je bilo zgolj moje mišljenje.
Njihova vožnja…hja..tebi ugaja, marsikomu ne. Imajo svoj poseben način ja. Zdaj pa odvisno koliko si ga vajen. Pri nas ga ne maram, pri njih se pa pač prepustiš toku, kaj pa češ drugega.
Kar se pa tiče slovencev in vožnje…škoda besed.
To je sicer ekstrem, toda vseeno, pri nas bi 40% teh mladcev končalo na UKCju.
https://www.youtube.com/watch?v=ybnxOud2IGM
KVA? tole razmišljanje se bere kot sarkazem. Vozil sem po Trstu kako leto nazaj z avtom, pa tudi po avtocestah proti Padovi, Veroni in po mestecu Mantova s tovornjačkom <3,5t. V glavnem toliko šalabajzarstva, ki sem ga doživel na italjanskih cestah v nekaj urah vožnje, v Sloveniji nisem doživel v celem letu pri 20.000 kilometrine. Pa začnimo: V Trstu je mestni avtobus, ki je vozil po rumenem pasu večpasovne enosmerne ceste dobesedno šel vame na moj pas brez kakršnegakoli opozorila, brez prisebnosti, posledično zaviranja bi počilo. Nekateri avtomobilisti vozijo skozi križišča kot da smo na Tajskem. Potem omejitve hitrosti so tam španska vas. Avtoceste, omejitev 70, nihče ne gre manj kot 90, če greš po pravilih, dobis zastonj fanfare za ritjo. Če je delovišče in znižano na 60km/h, bolje da nadaljuješ z 100+ km/h, sicer postaneš večja ovira od gradbišča. Ozke ceste, vozijo nasproti po sredini in se zadnji meter umakne na rob ceste. Da ne rečem kako o počasnih nedeljskih voznikih po ravnih regionalkah. Skuteristi so še kar kultivirani, policija je očitno bolj za okras, ceste pa tudi niso nek biser, da bi rekel da so močno boljše od naših. So, a le nekoliko. Da ne rečem, da tam očitno obožujejo, da veje iz dreves, locirana 0,5m od ceste rastejo le kakih 2,5-3m nad cesto. Valjda brez ustreznega prometnega znaka in če ne gledaš dobesedno v luft, s kamiončkom z malo večjo cerado hitro opraviš splomladansko obrezovanje drevja. Tega v SLO začuda nisem nikoli doživel.
Tako, da Italija zame ni biser glede prometa, Hrvaška je boljša, Avstrija, Nemčija pa sploh.
Najprej naj ti povem, da Trst sploh ne štejem pod italijo, ampak to je že druga debata…
Ogromn sem in še vozim po mestih katera si omenil in še več katerih sploh nisi omenil., pa te bom vprašal, koliko misliš, da bi bilo prometnih nesreč pri nas če bi se vsi tako vozili kot praviš ti, da vozijo po Italiji? Upam si trditi, da bi vsak tretji bil udeležen v manjši ali veči prometni nesreči. To ti pove vse o sposobnostih naših voznikov.
Ravno v petek sem se po primorski AC najmanj 15 km vozil v za kretenom, ki je z renault laguno po prehitevalnem pasu vlekel manjšo prikolico z nekimi lajštami ,100 km/h… Naredil je kolono za znoret!
Na naših semaforjih ne veš kaj kaj bo voznik pred tabo naredil, ali špara na gorivu, mogoče je zaspal, je pod vplivom alkohola, antidepresivov, nevarno zaskrbljen že v razmišljanju o samomoru…. ali pa prazna dvopasovnica in dva avtomobila morata ravno takrat voziti vzporedno, kot da se gledata iz vozila v vozilo… pa daj malo življenja od sebe! 😉
Po italijanskih mestih padeš v prometni tok, sploh če mesto nekajkrat prevoziš in vse steče gladko.
O tem bi se dalo razpravljati, mislim pa da gre stvar v to, da večje število prometnih konfliktov, ki niso nujno povod za nesrečo še ne pomeni, da je prometnih nesreč dejansko več kar se tiče Italije. pri nas kakor si napisal, sploh se pa podpišem pod drugi odstavek glede semaforja in pretočnosti.
Sam sem mnenja, da se na cesti hitro vidi karakter človeka (voznika) in njegov življenjski slog.
Tole: ‘Takšna razmišljanja vselej zaključim z mislijo, ki me povsem pomiri: važno je, da pri nas policaji nadzorujejo in globijo zgolj zaradi hitrosti.’..
…in pa dejstvo, da praktično 50% ljudi nima kaj iskati na cesti. Ni vsak za vse. Ampak žal sta avto in voznik za državo vreča denarja brez dna in so posledično kriteriji za dovoljenje kretensko nizki. Cilj države je čimveč ljudi na cesti – več davkov od prodanih avtomobilov, več registracij, zavarovanj, prispevkov, davkov in trošarin od goriva, več cest, posledično več projektov iz katerih se lahko napaja kup pijavk, itd, itd… Bolano!
Že osnovnošolska matematika hitro naračuna, da za precejšnji del voznikov ni računice za ekonomsko upravičenost lastništva avtomobila. Ampak je tako fino….