V Audiju A3 Sportback g-tron je skoncentriranega veliko Audijevega tehnološkega znanja – od tehnologije ultralahke gradnje, preko multimedijskih sistemov pa vse do sistemov za pomoč vozniku. Predvsem pa ta novi model predstavlja najsodobnejšo tehnolo¬gijo pogona na plin, začenši s hrambo goriva. V obeh rezervoarjih pod dnom prtljažnega prostora je lahko shranjenih po sedem kilogramov plina pod tlakom največ 200 barov. Skladno z načelom ultralahke gradnje tehta posamezni rezervoar 27 kilogramov manj kot primerljiv klasični rezervoar.
Rezervoarja sta izdelana po novem principu. Notranja plast je izdelana iz plino¬tesnega poliamida, druga plast iz plastične mase, ojačane s karbonskimi vlakni (CFRP), skrbi za kar največjo trdnost, tretja, robustna plast iz plastične mase, ojačane s steklenimi vlakni (GFRP), pa ščiti pred zunanjimi poškodbami. Kot vezivo med materiali iz vlaken je uporabljena epoksidna smola visoke trdnosti.
Med posebnosti Audija A3 Sportback g-tron šteje tudi elektronski regulator plin¬skega tlaka. Kompaktni in lahki element v dveh stopnjah zmanjša visok tlak, pod katerim plin doteka v jeklenki, na približno pet do devet barov. Zato je v vodilu za plin in v vstopnih ventilih vedno prisoten pravilni tlak – pri učinkoviti vožnji v spod¬njem območju vrtljajev je nizek, ko pa voznik zahteva večjo moč in navor, se tlak dvigne.
Ko tlak v plinskem rezervoarju pade pod deset barov, krmilnik motorja samodejno preklopi na bencinski pogon. Audi A3 Sportback g-tron je popolnoma bivalenten, kar pomeni, da so njegove zmogljivosti enake v režimu pogona na plin in režimu bencinskega pogona. S pogonom na plin lahko – upoštevajoč normirano porabo – prevozi okrog 400 km, z bencinom pa po potrebi še nadaljnjih 900 km; skupni akcijski radij je torej podoben kot pri Audijevem TDI-motorju.
Dva prikazovalnika v kombiniranem instrumentu voznika seznanjata z zalogo goriva v rezervoarjih. Poleg tega je v voznikovem informacijskem sistemu prikazana trenutna poraba v odvisnosti od aktualnega režima delovanja.
Oba nastavka za polnjenje goriva se nahajata pod skupnim pokrovom. Po polnjenju goriva in v hudem mrazu motor najprej začne delovati na bencinski pogon, potem pa karseda hitro preklopi na plin.
Agregat je izdelan na osnovi novega 1.4 TFSI. Ključne spremembe so bile realizirane na glavi motorja, turbopolnilniku, vbrizgalni napravi in katalizatorju. Audi A3 Sportback g-tron z močjo 81 kW (110 KM) in navorom 200 Nm doseže končno hitrost 190 km/h, za pospešek od 0 do 100 km/h pa porabi enajst sekund. Petvratnik porabi na 100 km v povprečju manj kot 3,5 kilograma zemeljskega plina ali Audijevega e-plina – goriva, ki v okviru projekta ‘Audi e-gas project’ nastaja iz ekološke elektrike. Emisija CO2 v izpušnih plinih znaša pri pogonu na plin manj kot 95 gramov na km.
Bilanca tega toplogrednega plina pa je še bolj ugodna, če upoštevamo vse dejavnike od izvora goriva do prenosa moči na kolesa (well-to-wheel). Kadar A3 Sportback g-tron za pogon uporablja Audijev e-plin, se ne sprošča nič CO2, ki se ne bi bil že prej vezal v fazi proizvodnje – in krogotok je sklenjen. Tudi če gledamo širše ter upošte¬va¬mo tudi porabo energije za postavitev obrata za pridobivanje e-plina in za izgradnjo vetrnih elektrarn, znaša izpust CO2 še vedno manj kot 30 gramov na km.
Kupcem Audija A3 Sportback g-tron bodo količine e-plina, ki jih bodo polnili na javnih polnilnih postajah za zemeljski plin (CNG), predvidoma obračunane ¬po postopku, podobnem tistemu za nakup ekološke elektrike.
Audi v okviru projekta e-plina kot prvi avtomobilski proizvajalec vzpostavlja verigo trajnostnih energetskih virov. Na začetku te verige je elektrika iz obnovljivih virov, končna produkta pa sta vodik in Audijev sintetični e-plin. V severnonemškem Werlteju se bliža koncu izgradnja prvega industrijskega obrata na svetu, v katerem bodo iz CO2 in obnovljive elektrike proizvajali sintetični metan (e-plin).
V Audijevem obratu za pridobivanje e-plina obnovljivo elektriko v prvem koraku izkoriščajo za elektrolizo – razcep vode v kisik in vodik (Audijev e-vodik). Ta vodik bi se lahko uporabljal kot gorivo za prihodnje avtomobile na gorivne celice. Ker pa za kaj takega zaenkrat še manjka celovita infrastruktura, sledi drugi korak postopka: ko vodik reagira s CO2, v reaktorju za metanizacijo nastane sintetični obnovljivi metan, Audijev e-plin. Ta je kemično enak fosilnemu zemeljskemu plinu, distribuirati pa ga je mogoče preko omrežja za zemeljski plin na polnilnih postajah za CNG.
S postopkom ‘power-to-gas’ se prvič dvosmerno med seboj povezujeta električno in plinsko omrežje. Doslej je bilo sicer mogoče iz plina pridobivati elektriko, ne pa tudi obratno. Audijev obrat za pridobivanje e-plina s tem odpira pot, po kateri bodo plinsko omrežje, ki ima kot zbiralni in transportni sistem ogromno kapaciteto,
povezali z zaenkrat presežno kapaciteto električne energije.
CO2, ki se uporablja v Audijevem obratu za e-plin, je odpadni produkt iz bioplinarne, ki jo ima v neposredni bližini distributer električne energije EWE. Audijev obrat za e-plin v gorivo veže CO2, ki bi sicer obremenjeval ozračje. Letno proizvedejo okrog 1.000 ton e-plina in pri tem vežejo približno 2.800 ton CO2. Ta količina, preračunana v potencial, ki ga imajo za akumuliranje CO2 drevesa, ustreza količini, ki jo letno lahko akumulira 224.000 bukev.
Z e-plinom, pridobljenim v Werlteju, lahko do 1.500 novih Audijev A3 Sportback g-tron vsako leto prevozi po 15.000 kilometrov z nevtralno bilanco CO2. Koncept Audijevega projekta e-plina lahko koristi tudi energetski industriji, saj ponuja odgovor na odprto vprašanje, kako bi velike količine obnovljive elektrike iz vetrnih ali fotovoltaičnih elektrarn lahko akumulirali učinkovito in neodvisno od lokacije. Tehnologija povezave elektrike in plina lahko na ta način močno spodbudi prizade¬vanja za povečanje obsega obnovljive energije.
Vir: Audi
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen