Sin Ettoreja, Jean Bugatti je igral ogromno vlogo pri razvoju serije Type 57, saj je oblika njegovo delo. Njegove linije združujejo mešanico letalskega duha z avantgardnim napihnjenim videzom. Med oblikovne posebnosti sodijo skoraj navpično vetrobransko steklo, zakovičeni deli karoserije in vrata v obliki ledvice z ujemajočimi stekli.
Za neverjetno obliko stoji povsem samosvoj oblikovalski koncept, pri katerem so uporabili Electron, zmes magnezija in aluminija, ki so ga izdelovali pri nemškem podjetju IG Farben. Kljub temu, da je izredno močan in za dve tretjini lažji od aluminija, je lahko vnetljiv, zato kovinskih plošč niso niso smeli variti. To je pomenilo, da so morali vsako posamezno ploščo zakovičiti, kar je bilo za tisti čas, zaradi tradicije oblikovanja, problematično. Jean je zato zakovice vključil v ključne elemente vozila ter v popolni simfoniji združil videz in funkcijo.
Svetu se je leta 1935 na avtomobilskem salonu v Parizu predstavil srebrni Electron Aerolithe Prototype, kot prvi avtomobil s plavutmi in športna različica serije Type 57. Avto je bil senzacija, a dobili so le tri naročila. Do leta 1936, ko so pričeli s proizvodnjo, so namesto težavnega in vnetljivega Electrona raje uporabili aluminij, znižano arhitekturo z modela Type 57S in manjši hladilnik v obliki črke V.
Gledano s plati mehanike je bil Atlantic izdelan zelo podobno kot Type 57S, ki je tvoril Bugattijevo osnovo za dirkanje. Med izboljšave za model Atlantic so vključili še pletena platišča Rudge Witworth, kompleksne blažilnike Ram, 15-palčne bobnaste zavore in močno šasijo. Nanjo so postavili kombinacijo kompresorsko gnanega motorja iz modela Type 57C in ustvarili nizko, vendar izredno hitro in agilno vozilo.
V 82-letni zgodovini Atlantica se je zgodilo marsikaj, zato je prototip izginil neznano kam, dva izmed treh izdelanih aluminijastih primerkov pa sta ostala v praktično originalnem stanju.
Serijska številka 57374 – Rothschild
Na zgornji fotografiji je prvi izdelani Atlantic, ki ga lahko prepoznamo po nizko ležečih žarometih, ki le malenkost štrlijo iz odbijača. Izdelali so ga leta 1936, najverjetneje iz delov in plošč, ki so jih uporabili pri prototipu Aerolithe. Prvi lastnik prvega izdelanega primerka s serijsko številko #57374 je postal Lord Philippe de Rothschild iz Londona. Bil je svetlo modre barve s temno modro notranjostjo. Naknadno je Rothschild leta 1939 avtomobil poslal nazaj Bugattiju na vgradnjo turbo puhala ter s tem pridobil pravo oznako 57SC.
Po vojni je lastnik avtomobila postal Bob Oliver iz Los Angelesa, vendar ga je drastično predelal. Spremenil je velikost zadnjih stekel ter večkrat prebarval avtomobil, med drugim tudi v rdečo. Leta 1971 je na dražbi močno predelan avtomobil za 59.000 dolarjev kupil Peter D. Williamson in se ga več let trudil vrniti v prvotno stanje. Leta 2003 ga je pripeljal na najpomembnejši dogodek za starodobnike, Pebble Beach Concours d’Elegance, kjer je zmagal kot najboljše vozilo na dogodku. Od takrat naprej je razstavljen v muzeju Mullin in ostalih muzejih, družina Mullin pa je zanj odštela takrat vrtoglavih 36 milijonov dolarjev. V trenutku je postal najdražji avtomobil na svetu.
Serijska številka 57473 – Holzschuch
Brez kančka dvoma pri tem primerku govorimo o najbolj kontroverznem Atlanticu, ki je ostal v Franciji in je bil prodan družini Holzschuch, vendar so ga leta 1937 prodali nazaj Bugattiju. Leta 1939 so vanj namestili dodatne elemente, med drugim tudi podaljšek zadnjih blatnikov. Leta 1955 je bil avto pri novih lastnikih udeležen v težki prometni nesreči, kjer je bilo trčenje z vlakom usodno za oba potnika. Zvita in poškodovana osnova je deset let samevala na železniški postaji v Gienu, dokler je niso prodali avtomobilskemu odpadu. Leta 1965 je ostanke odkril Paul André Berson in deset let ustvarjal novo vozilo za kupca Nicolasa Seydouxa. Po obisku dogodka Villa d’Este Concours leta 2000 ga je podrobno prenovil Paul Russel ter pri prenovi uporabil večino originalnih delov. Končan avtomobil so v sivi barvi ponovno pokazali leta 2010 na dogodku Pebble Beach Concours d’Elegance.
Serijska števika 57591 – Pope
Tretji Atlantic je največkrat izpostavljen in najverjetneje gre za najbolj izviren primerek. V trenutku je prepoznaven po zunanjih žarometih, zaradi katerih se večini ljudi zdi najboljši izmed treh. Od leta 1988 naprej je v lasti modnega mogotca Ralpha Laurena, za prenovo pa je poskrbel Paul Russel. Z močno naklonjenostjo k originalnim avtomobilom je Atlantic jedro Laurenove kolekcije, ki med drugim vsebuje tudi Type 57SC Gangloff Cabriolet s serijsko številko #57563.
Prvi lastnik Atlantica s serijsko številko #57591 je postal R.B. Pope iz Londona. Obarvan je bil v temno modro barvo Dark Sapphire in še danes nosi prvotno registrsko številko EXK6. Leta 1939 so vanj namestili turbo puhalo, v šestdesetih letih pa ga je kupil Barry Price. Lauren ga je odkupil od kapitalista Toma Perkinsa. Lauren ni ničesar prepustil naključju, zato je želel v prenovi uporabiti kar se da veliko originalnih delov. V dvoletnem delu je ekipa odkrila neverjetne podrobnosti. Usnjena notranjost je bila izdelana iz kozjega usnja, sedeži pa so bili napolnjeni s konjsko dlako in zaviti v tkanino. Po končanem projektu so ga prvič predstavili javnosti leta 1990 na dogodku Pebble Beach Concours D’Elegance, kjer je zmagal kot najboljši avtomobil srečanja. Tako kot večina Bugattijev v lasti Ralpha Laurena, je tudi ta obarvan v črno barvo.
Avtomobilizem.com (Vir: Supercars, Top Speed, Autoblog, Wikipedia. Foto: Bugatti, Gašper Pirman.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen