Skrivnosten projekt 400 TP je oznanjal nastanek vizionarskega športnika s sredinsko postavljenim štirilitrskim dvanajstvaljnim motorjem, ki je bil postavljen prečno za potniško kabino. Ravno lokacija motorja je bila unikatna prodajna prednost, saj do takrat še noben športni avtomobil ni imel motorja nameščenega za kabino.
Karoserija je bila izdelana iz ukrivljenih varjenih slojev kovine, s perforacijami, ki so poskrbele za manjšo maso in dodatno izboljšale zmogljivosti ter vozne lastnosti. Kot pravi zgodba, naj bi se inženirji izredno bali, kaj bo rekel šef, toda ko je Ferruccio ugledal projekt 400 TP, ga je v trenutku vzljubil. A je, kljub svojim vizionarskim sposobnostim, popolnoma zgrešil bistvo avtomobila: ”Takšen avto mora biti izdelan zaradi boljšega trženja, kljub temu, da ne bomo prodali več kot 50 primerkov po svetu.”
Miura je postala podlaga za vse prihodnje Lamborghinije, saj njeno ime izhaja iz bikoborbe. Biki Miura naj bi bila najmočnejši izmed borbenih bikov, obenem pa tudi najbolj pametni in siloviti. Ob ogledu Miure z dvignjenimi vrati je jasno, zakaj je dobila tako ime.
Prvi prototip je bil komajda nared za avtomobilski salon v Torinu oktobra 1965. V trenutku je postal uspešnica, toda skeptikov ni prepričal sredinsko postavljen motor, ki naj bi zaviral njen uspeh. Legendarni Nuccio Bertone in njegova oblikovalska hiša so poskrbeli, da je Miurin dizajn postal ikona, a je bil dirigent projekta njegov sin, Marcello Gandini. Kasneje je Gandini izjavil, da so pri Lamborghiniju od oktobra 1965 in vse do februarja 1966 hiteli in delali vseh sedem dni v tednu. Razlog je bil preprost: do avtomobilskega salona v Ženevi so morali pripraviti vozen, za proizvodnjo pripravljen koncept. Od prototipa do koncepta so potrebovali le štiri mesece – Miura edini superšportnik, ki je nastal v tako kratkem času.
A vse skupaj ni potekalo brez težav. Šele kasneje so razkrili, da motor iz pravkar razkritega modela 350 GTV ni dimenzijsko popolnoma ustrezal motornemu prostoru. Uplinjači so bili preblizu zadnjega motornega pokrova, zato niso zmogli posrkati dovolj velike količine zraka ter so se zadevali v kovino. Ker je bilo treba avto pripraviti za salon, so navidezno ustvarili brezhiben motorni prostor. Pomislili so tudi na medijski linč, ki bi nastal zaradi tega, zato so enostavno zaklenili pokrov motornega prostora in radovednežem preprečili dostop do motorja.
Miura je bila tudi brez delujočega motorja prava poslastica. Ferruccio, genij za odnose z javnostjo, je Miuro pripeljal v Monte Carlo in jo postavil na najbolj vročo točko v mestu – pred Hotel de Paris. Avtomobil je privabil toliko pogledov, da je nastal prometni zastoj, prestižni potencialni kupci iz hotela pa so Miuro dobesedno požirali z očmi.
A Miura je dokazala, da ni le lepa, temveč tudi vozniško odlična. Dosegla je najvišjo hitrost 280 km/h in upravičila visoka pričakovanja. Še največ težav je povzročal rezervoar goriva, ki je bil nameščen pred prednjo osjo in je povzročal težave s stabilnostjo pri višjih hitrostih. Je pa zato Miura blestela med zavoji, skupaj z zmogljivim motorjem še danes velja za vozniško zelo uravnotežen avtomobil. Prva serija, poznana kot P400 (Posteriore 4 litri) je imela v nosu nameščen 3,9-litrski dvanajstvaljnik z 260 kilovati. Od leta 1966 do 1969 so proizvedli 275 primerkov.
P400S Miura je bila predstavljena novembra na avtomobilskem salonu v Torinu leta 1968. Spremembe so bile malenkostne – električno odpiranje stekel, kromirana letev okoli stekel in žarometov, nova konzola nad glavo, izpušni kolektor je bil 2 milimetra širši, spremenjeni so bili profili na odmični gredi in nazobčani panele pri prtljažnem prostoru. Moč motorja je bila povečana za 15 kilovatov.
Zadnja in najbolj prepoznavna različica je bila P400SV. Prinesla je drugačno nastavitev odmične gredi in prirejene uplinjače. S tem so iz motorja iztisnili dodatnih 11 kilovatov moči in številka se je ustavila na 283 kilovatih. Zadnjih 96 proizvedenih modelov SV je imelo nameščen še ločen dovod olja za motor in menjalnik, zato so lahko uporabili primerno olje za obe enoti. S tem so preprečili tudi škodo, ki bi nastala ob prehodu odkrušenega kovinskega koščka v motor. SV se od predhodnic razlikuje po izostanku “trepalnic” okoli žarometov, ima širše blatnike, kjer so nameščene širše pnevmatike, in drugačne zadnje žaromete. Skupaj so proizvedli 150 različic SV.
Avtomobilizem.com (Vir: Lamborghini, Gizmag, Wikipedia. Foto: Lamborghini.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen