Poklon legendi: Mazda RX-7

RX-7 je klasika v vsem svojem bistvu. V smislu zunanjega oblikovanja so se Japonci zgledovali po Porscheju 924, pri katerem so si sposodili dvižne sprednje žaromete in ogromno zadnje steklo, toda mali športnik je bil v določeni meri lepši na pogled. Zahvaljujoč nizko nameščenemu pokrovu motorja in lahkemu Wanklovemu motorju jim je uspelo ustvariti aerodinamično obliko s koeficientom zračnega upora 0.36. RX-7 je bil pravi športni avtomobil, ne kot limuzinski Triumph TR6. Ravno zaradi Wanklovega motorja, ki je bil nameščen nekoliko za sprednjo osjo, je številne lastnike očaral z vodljivostjo, kljub bobnastim zavoram in togi zadnji osi je postregel z razmerjem mase 50:50. S pomočjo 77 kilovatov moči je dosegel končno hitrost 190 km/h in je do stotice potreboval 9,2 sekunde – za tisti čas je bilo to omembe vredno. Ker motor skoraj ni povzročal vibracij in je nabiral hitrost brez posebnega hrupa, so morali pri Mazdi vgraditi opozorilni zvok, ki se je oglasil, ko je motor dosegel 7.000 vrtljajev.

Wanklov motor ni bil neposredno presenen iz prejšnjih modelov RX. Bil je izboljšan, z boljšimi mazalnimi lastnostmi in novimi tesnili. Rešitev so našli z novim postopkom izdelave, kjer so s pomočjo elektronskega žarka poskrbeli za kristalizacijo litega železa ter s tem izboljšali vzdržljivost, a obdržali majhno trenje na površini. Rotacijski motor z dvema rotorjema je imel po dve zgorevalni komori prostornine 573 ccm, kar je bilo enakovredno 2,3-litrskemu motorju. Na domačem trgu so iz motorja iztisnili 97 kilovatov, v Evropi 77 kilovatov in v ZDA, zaradi strožjih emisijskih zakonov, le 75 kilovatov moči. Še preden so predstavili drugo generacijo, so povečali komori na 654 ccm in dvignili moč, predstavili pa so celo prisilno polnjen motor 12A, vendar je bil ta na voljo le na domačem trgu.

Ob predstavitvi leta 1978 so bili ljudje navdušeni, ne le nad njenim videzom, temveč so jih premamili tudi tehnološko dovršen motor in odlične zmogljivosti. Wanklov motor je bil v prostem teku izredno miren in se je zlahka zavrtel do 7.000 vrtljajev, podobno kot Ferrari V12. Kljub temu, da ni bil med najbolj odzivnimi v srednjem območju vrtljajev, je voznika nagradil z nizko maso, igrivost v zavojih pa je prepričala skoraj vse. Boljši je bil le dvakrat dražji Porsche 924.

Nad prvo generacijo so se najbolj navduševali v ZDA, kjer so pokupili kar 80 odstotkov vseh vozil. Zakaj? Odgovor je preprost – v deželi osemvaljnih agregatov niso bili tako občutljivi na razmeroma požrešen Mazdin motor. RX-7 je bila lansirana ravno pravi čas, leta 1973 se je njihov načrt o prihodu rotacijskega motorja sesul na račun energijske krize in slabega slovesa iz preteklosti. Z dolgoletnim razvojem je bil Wankel končno pripravljen na masovno uporabo, z uspehom RX-7 si je Mazda opomogla, prav tako pa je nov zagon dobil posebnež med motorji.

Ne spreminjaj, če deluje

Druga generacija je igrala na preizkušene karte. Oblikovalci so navdih zopet iskali pri Porscheju, tokrat so si za vzornika vzeli modela 944 in 928. Izredna podobnost se kaže v nabitih blatnikih in vratih. Kljub temu, da je novinec deloval večje, je bil od predhodnika 15 milimetrov širši in le 5 milimetrov višji. Dolžina in medosna razdalja sta bili skoraj identični, še vedno je bil za odtenek manjši kot Toyota Supra ali Nissan 300ZX.

Pri Mazdi so spoznali, da se morajo lotiti Porscheja tudi z napredkom pri voznih lastnostih. Staro os je zamenjal sistem DTSS (Dynamic Tracking Suspension System), ki je zelo spominjal na os Weissach iz Porsheja 928. Z uporabo dodatnega veznega člena in gibljivega zgloba so zmanjšali prekrmiljenje in izboljšali pasivno krmiljenje na zadnjih kolesih.

V drugo generacijo so vgradili izboljšani motor 13B z dvema komorama s prostornino 654 ccm. Moč so z dodatnim sesalnim kanalom in elektronskim vbrizgom goriva povečali na 108 kilovatov, največja novica pa je bil prihod novega prisilno polnjenjega motorja z oznako Turbo II. Na pokrovu motorja je imel nameščen dodaten zračnik, motor pa je proizvedel 141 kilovatov moči in je do stotice potreboval le 7 sekund. Poleg večje moči je Turbo II odpravil največjo pomanjkljivost predhodnika – izboljšali so moč v srednjih vrtljajih.

Atmosferski motor je leta 1989 s prenovo dobil 119 kilovatov moči, a zopet je vso pozornost pobral Turbo II. Vanj so namestili novo turbo puhalo IHI twin-scroll. Prvič v zgodovini avtomobilizma je kateri od proizvajalcev na motor namestil turbino s tehnologijo twin-scroll. Z ločitvijo izpušnih plinov iz rotorjev so se izognili nižjemu protitlaku, ki ga ustvarijo plini. Rezultat je bila končna moč – osupljivih 149 kilovatov.

V hrbet so ji gledali vsi tekmeci – od Porscheja 944, BMW-ja M3, Renaulta GTA V6 do Toyote Supre. A zgodbe o uspehu je bilo kmalu konec, ljudje so z leti spoznali slabosti Wanklovega motorja. Bil je enostavno premalo zanesljiv in porabil je preveč goriva, prav tako pa so Mazdi še vedno očitali slabosti na hitrost občutljivega volanskega mehanizma. Zaradi dviga jena se je po tujih trgih dvignila cena, kupci pa so raje pogledovali po cenejši konkurenci.

Brez kompromisov

Po prodajnih številkah sodeč je bila tretja generacija RX-7 najmanj uspešna, pri Mazdi pa so bili tako razočarani, da so prenehali s proizvodnjo. Škoda, saj je bila tretja generacija najboljša do zdaj, RX-7 pa se je rodila ravno v času, ko so japonski proizvajalci vozil pričeli z dominacijo na trgu športnih vozil. V sedemdesetih in osemdesetih so Japonci izrinili Britance in Italijane s trga dostopnih športnih vozil. Zaradi izvrstne izdelave, zmogljivosti in vrednosti so do konca osemdesetih praktično obvladovali celoten trg, a so bili zaradi visoke vrednosti jena prisiljeni prestopiti v višji cenovni razred. Tako se je začel še večji in hitrejši razvoj tehnologij, napredek pa je bil z vsakim letom večji. V zlatih časih so nastale nekatere avtomobilske legende – Nissan 300ZX, Skyline GT-R, Honda NSX, Mitsubishi GTO, Mazda RX-7 in Toyota Supra. Porsche je le nemočno pogledoval onkraj luže.

Med zgoraj naštetimi tekmeci je RX-7 veljal za vozniško najboljšega. Na cesti se je odlično znašel zaradi majhne mase in razmerja mase 50:50, tretja generacija pa je pridobila sprednjo dvojno prečno vodilo in večtočkovno zadnjo os ter se v zgodovino zapisala kot vozniško najbolj usmerjena RX-7.

V zadnjem stadiju razvoja je nastal motor 13B-REW, s pomočjo sekvenčnega twin-turbo agregata je imel v Evropi 180 kilovatov moči. Zaradi dveh manjših turbo puhal je bila turbo luknja praktično izničena, moč pa znatno povečana. Pri 2.500 vrtljajih je imel motor na voljo 90 odstotkov navora, a je imel Wanklov motor nekoliko nižji navor v primerjavi z običajnimi agregati. A njegove prednosti so bile lahka zasnova in zmožnost vrtenja do 8.000 vrtljajev.

RX-7 ni bila najhitrejša v ravni liniji, je pa tekmece kot po tekočem traku premagovala v zavojih. Zaradi odličnega ravnovesja, oprijema, zavor in prestavnih razmerij, se je v zgodovino zapisala kot brezkompromisen vozniški avto, Škoda le, da je bila tako trda in je na mokrem zadek zelo rad zaplesal.

Ker so kupci vedno bolj zahtevni, so se tokrat pritoževali nad videzom. Oblikovalci prvič niso pogledali k Porscheju, temveč so ustvarili svoje vozilo. Morda je bil tudi to eden izmed razlogov za neuspeh na trgu, a je bil največji problem popoln kolaps ameriškega trga za športna vozila v sredini devetdesetih let. Japonski tekmeci so kar po vrsti zaključevali svoj pohod. Mazda je leta 2002 izdelala zadnji primerek, nasledil jo je model RX-8.

Avtomobilizem.com (Vir: Autozine, Mazda, Mazda RX-7.info, Wikipedia, Autoblog. Foto: Mazda.)

Mnenja uporabnikov