George Gallion, šef oblikovanja pri Oplu, je bil na skrivnostni misiji. Nekega jutra, davnega leta 1969, se je vkrcal na letalo in iz Rüsselsheima poletel proti Parizu. Tam se je srečal z ekipo morskih raziskovalcev, ki jo je vodil slavni Jacques Cousteau. Več ur so pregledovali fotografije in iskali navdih za ime novega Oplovega kupeja. Tisti čas je bilo zelo popularno poimenovati avtomobilski model po živalih – Ford Mustang in Corvette Stingray sta kraljevala v ZDA, Gallion je želel ustvariti kultnega predstavnika za Evropo.
Skrivnostni let v Pariz
Ime za prihajajoč model je našel ob pogledu na podobo vražje mante, fotografirane od spodaj navzgor proti svetlobi. Rodila se je Oplova Manta, ki je v prihodnjih desetih dneh, poleg imena, dobila še kultni kromiran logotip mante. Nov, športen model je bil zadetek v polno. Čeprav si je Manta delila arhitekturo, motorje 
in vzmetenje z bistveno bolj dolgočasno Ascono, so zaradi Mantine zunanje oblike to vsi pozabili. Še danes je izredno atraktivna in nastopaška. Še posebej v belo-rdeči kombinaciji.
Atraktivno oblikovani kupeji s štirimi sedeži so bili v sedemdesetih velik prodajni hit. Manta je s svojimi zapeljivimi linijami našla precejšnje število kupcev, največ se jih je odločilo za 1,2-litrski OHV motor s 60 “konjskimi” močmi. Na seznamu serijske opreme so bili športni volan, ogrevano zadnje steklo, halogenski žarometi, elektronsko nadzorovani brisalci in vinilna streha. Tisti najbolj zagreti so posegli po najmočnejšem 1,9-litrskem motorju z 90 “konji”. Skoraj ob koncu je na ceste zapeljala še najbolj zaželena različica, posledično tudi najbolj redka in danes izredno iskana – Manta GT/E z 1,9-litrskim motorjem in 105 “konji”, ki jih je dobila s pomočjo Boschevega sistema vbrizga goriva L Jetronic.
Del Mantinega življenjske poti so bili tudi različni modelni paketi: Holidays, Plus, Summer Bazar in Swinger. Za volan Mante Swinger sem sedel tudi jaz. Kot so me opozorili že v uvodu, so črte na karoseriji, ker tam morajo biti kot del paketa Swinger. A je del zgodbe tudi tokrat v podrobnostih – črte so 
napačne barve. Ker pa pristajajo rdeče obarvani notranjosti in so del muzejske Mante že več desetletij, so jih ohranili. Bela barva in kontrastno oblazinjenje v potniški kabini sta bila, poleg štirih črt na boku, prepoznavni znak Mante Swinger, v to posebno izdajo pa so vključili še pepelnik, sovoznikov predal in avtoradio.
Manta Swinger iz zbirke Opel Classic je posebna tudi zato, ker je odlično ohranjena – brez pikice rje in s čudovito originalno notranjostjo – ter ima vgrajen 3-stopenjski samodejni menjalnik. Vemo kakšna je vožnja s takšnim menjalnikom, sam bi vsekakor raje imel vgrajen 4-stopenjski ročni menjalnik, a je tudi to del Oplove zgodovine.
Pri Oplu so v zasledovanju trendov šestdesetih let imeli v ponudbi res pisano druščino kupejevskih modelov. Manta med njimi izstopa na račun daljšega pokrova motorja in kratkega zadka, sprednjih in zadnjih dvojnih luči ter aerodinamično oblikovane karoserije.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Poklon legendi: Opel Manta"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Bila je res top za tiste čase. Znanec je imel eno z razširjenimi blatniki, huda je bile videti. Meni je najlepši Opel Calibra.