Le redno vzdrževano vozilo je varno
Predstavniki stroke – Sekcija avtoserviserjev pri Obrtni zbornici Slovenije (OZS), Sekcija za osebna motorna vozila pri Trgovinski zbornici Slovenije (TZS) ter Sekcija pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) – Podjetniško trgovski zbornici (PTZ) – so zato na današnji novinarski konferenci z naslovom Avtomobilnost v novi realnosti vlado pozvali k sooblikovanju ukrepov ter opozorili na nujnost rednega vzdrževanja vozil in nemotenega delovanja dejavnosti tudi v času epidemije.
Kot je na začetku pojasnil mag. Branko Lotrič, predsednik Upravnega odbora GZS-Podjetniško trgovske zbornice, je namen uskladitve naštetih sekcij želja po izboljšanju splošne situacije v omenjenih dejavnostih: »Želimo si dialog med pristojnimi odločevalci na ravni države in podjetji, da torej skupaj oblikujemo nabor ukrepov, ki bodo omogočali preživetje dejavnosti, ne glede na epidemiološko stanje. Doreči moramo takšne ukrepe, ki bodo omogočali normalno delo in hkrati preprečevali širjenje virusa.«
V preteklem obdobju so bili namreč ukrepi neprimerni in nesorazmerni, hkrati pa so s svojo formulacijo povzročili zmedo ob ločevanju med nujnimi in nenujnimi popravili. Miran Andrejek, predsednik Sekcije avtoserviserjev pri OZS, je poudaril, da je le redno vzdrževano vozilo varno na cesti: »Z deljenjem na nujna in nenujna popravila sta ogroženi mobilnost in varnost v prometu. Resne posledice namreč ne izbirajo med nujnimi in nenujnimi popravili. S tem, ko se odlaša z določenimi popravili, pa lahko hitro narastejo tudi stroški popravil.« Hkrati meni, da varnost v prometu ni varnost le vsakega posameznika, ampak so posledice lahko usodne za več udeležencev v prometu.
Avtomobilska dejavnost združuje prek 5.000 poslovnih subjektov ter zaposluje več kot 20.000 delavcev. Njeni predstavniki si želijo ohraniti vsa podjetja in delovna mesta ter ob tem zagotavljajo, da so sposobni spoštovati vse ukrepe za preprečevanje širjenja virusa.
Zoran Sodnik, predsednik Sekcije pooblaščenih trgovcev in serviserjev z motornimi vozili pri GZS-PTZ, je med drugim povedal: »V dejavnosti prodajamo, servisiramo in vzdržujemo vozila. Gre za predmete, ne ljudi. Dejavnost lahko opravljamo torej povsem brez kontaktov s strankami. Poleg tega imamo velike, prostorne salone in delavnice, kjer lahko zagotavljamo še višje standarde kot v drugih panogah. Na eno stranko lahko zagotovimo celo 150 kubičnih metrov, ne zgolj 30 kvadratnih metrov.« Dodal je še, da dejavnost ne spodbuja množičnega gibanja prebivalstva temveč, nasprotno, lahko pomaga pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni.
Po mnenju govorcev je Slovenija posebnost na tem področju, saj drugod ni bilo omejevanja dejavnosti kot pri nas. Andrej Štih, predstavnik Servisne mreže in dobave rezervnih ter nadomestnih delov, je poudaril: »Želim si, da bi bila celotna panoga umeščena med izjeme in bi lahko delali nemoteno. Tako bomo varni vsi udeleženci v prometu. Zato je naš namen spodbuditi vse odločevalce k pogovoru z nami, ki smo strokovnjaki na svojem področju. Poleg tega naše dejavnosti nikjer v Evropi niti na Balkanu niso bile v času epidemije omejene oziroma zaprte. Povsod, kjer je dovoljena uporaba vozil, je bilo omogočeno redno in vsakovrstno servisiranje vozil.«
Dodatno zmedo med potrošniki in tudi pri izvajalcih dejavnosti so v preteklosti povzročile tudi različne interpretacije Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, kar je med drugim komentiral Jožko Tomšič, predsednik Sekcije za osebna motorna vozila pri TZS: »Ministrstvo za gospodarstvo na koncu razlage doda, da gre za neobvezujoče mnenje, ki ni pravno zavezujoče narave, zato lahko posamezni pristojni organi in sodišča v morebitnih postopkih zavzamejo tudi drugačno stališče do obravnavanega vprašanja. To pomeni, da drug pristojen organ, denimo inšpekcijska služba, lahko poda drugačno mnenje. To se nam zdi absurdno.«
Padec prodaje in več dela na črno
Dejavnost prodaje vozil je zaradi razmer, zaprtja oziroma omejenega poslovanja v času epidemije, v letu 2020 beležila 900 milijonov evrov prihodkov manj kot leto prej ter 70 milijonov evrov nižjo dodano vrednost. Na letni ravni se je prodaja zmanjšala za dobro četrtino, za dobro petino pa je bila manjša prodaja rezervnih delov. Na mesečnem nivoju so lani marca slovenski trgovci prodali 62 % manj vozil kot leto prej, aprila pa celo 71 % manj. Posledično se je slovenski vozni park dodatno postaral, kar ponovno postavlja v ospredje pomen varnosti v prometu in rednega vzdrževanja vozil.
Ob tem se je po mnenju stroke v času zaprtja pooblaščenih servisov izjemno povečalo delo na črno, ki je bolj tvegano ter ne pripomore k preprečevanju širjenja okužb.
V dejavnosti servisiranja in prodaje vozil so se že marca 2020 začeli usklajevati glede oblikovanja ustreznih priporočil za varno delo, ki so jih nato v obliki pisnih protokolov predstavili članom v začetku aprila. Vsebovali so priporočila za ustrezno ravnanje prodajalcev vozil in avtoserviserjev, pa tudi potrošnikov. Komunikacija na daljavo, brezgotovinsko plačevanje in naročanje na servis so postali del ustaljenega postopka, enako velja za prezračevanje in razkuževanje vozila, ki so se izkazali za učinkovite metode preprečevanja okužb v panogi.
Poslovanje avtomobilskih salonov in avtoservisnih delavnic je bilo na podlagi odloka za fizične osebe onemogočeno vse do letošnjega februarja, od nedavnega pa omejitve in strožji ukrepi ponovno veljajo v obalno-kraški regiji, ki je po vladnem semaforju v rdeči fazi. Govorci so zato soglasno izrazili mnenje, da si v nobeni regiji ne želijo več vnovičnega zapiranja ali omejevanja dejavnosti, tudi ob morebitnem tretjem valu. Prepričani so namreč, da lahko svoje delo opravljajo varno in ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov.
Avtomobilizem.com (Vir: OZS, TZS, GZS. Foto: Avtomobilizem.com.)
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen