Projekt SENSoR je s strani EU podprt progam ocenjevanja in rangiranja cest glede na stanje cest in obcestja ter glede na stopnjo tveganja prometnih nesreč. V okviru South East Europe Transnational Cooperation Programme predstavlja največje transnacionalno sodelovanje v Evropi.
Sodelovanje zajema 15 držav v katerih so v projektu po metodologiji »Risk Rating« – Ocena stopnje tveganja cest in »Star Rating« – Rangiranje cest glede na stanje cest, pregledali in ovrednotili 15.000 km prednostnih cest v državah partnericah.
Projekt se je začel izvajati s v oktobru 2012 in se je zaključil v novembru 2014.
Na našem portalu smo ob vmesnem pregledu rezultatov o stanju slovenskih cest že poročali, v zaključkih pa so avtorji zapisali spodnje vrstice.
“Slovenija je po številu smrtnih žrtev v prometu primerljiva z EU povprečjem, a še vedno s cilji po zagotavljanju prometne varnosti za upravljalce cest ter za udeležence v prometu. Vprašanje »Kako izboljšati naše ceste in s tem prometno varnost« kljub omejenim sredstvom za novo infrastrukturo ali vzdrževanje predstavlja enega večjih izzivov.
V sklopu projekta SENSoR je bilo pregledanih 3.179 km slovenskih avtocest in pomembnejših državnih cest. Rezultati kažejo, da je z mejno vrednostjo razmerja koristi in stroškov BCR 3 predviden strošek posodobitev in obnov vzdolž celotne dolžine obravnavanega omrežja v 20 letih ocenjen na 170 milijonov evrov, s skupnim razmerjem koristi ter stroškov BCR 7.
Ocenjeno je zmanjšanje števila smrtnih žrtev ter hudo poškodovanih udeležencev na obravnavanih cestah za približno 38%, kar pomeni skoraj 4.800 hudo poškodovanih ali umrlih manj, v kolikor se cestno omrežje v obdobju 20 let posodobi glede na nabor predlaganih protiukrepov.
Običajni protiukrepi so takšni, ki:
– nudijo zaščito vozilom oziroma potnikom v vozilu v primeru zdrsa vozila s ceste z namestitvijo varnostnih ograj ter z odstranitvijo ali zaščito ovir v obcestnem prostoru, kot so večji jarki, prepusti, nezavarovane brežine vkopov, drogovi javne razsvetljave in drevesa, hiše, zidovi in podobno, nosilne konstrukcije cestnih objektov in podobno,
– omogočajo opozorila voznikom v obliki ropotnih črt, jih optično vodijo z ustreznimi talnimi označbami v smeri vožnje, omogočajo popravek smeri vožnje voznikom na razširjenih robnih pasovih, ki jih zagotovimo z asfaltiranjem bankin,
– preprečujejo čelna trčenja s sredinskimi razmejitvami smernih vozišč.
Predlagani ukrepi se lahko izvedejo v okviru del rednega vzdrževanja cest, ob rekonstrukcijah ali pa upoštevajo v študijah in projektih, na osnovi katerih se bodo urejale in opremljale ceste.”
Vir: AMZS
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen