Danes pa malo osnovnošolske matematike. Uporabna naloga.
Vprašanje se glasi: ali se na podlagi brezplačne električne energije splača kupiti elektromobil namesto bencinskega?
Vzemimo za elektromobil najbolj ugoden primer: da se z avtomobilom vozimo le v mestu in okoli njega, povprečno kakih 30 kilometrov dnevno, 5 dni na teden. To pomeni, da imamo (verjetno) pri hiši še en avtomobil, s katerim hodimo na izlete in na dopuste. V tem primeru in z natančno odokativno metodo izračunamo:
– leto ima okoli 48 delovnih tednov, vozimo se 5 dni na teden;
– to je 48 × 5 = 240 dni;
– pri 30 km na dan prevozimo skupaj 30 × 240 = 7.200 km;
– če mi avtomobil porabi 7 l/100 km, je to 7 × 7.200 / 100 = 504 l;
– če za ceno goriva 1,3 €/l, je to 1,3 × 504 = 655 €.
Ugotovitev: ob vseh predpostavkah na leto pokurim za 655 evrov bencina ali dizelskega goriva. Oziroma toliko prihranim, če sem kupil elektromobil.
Sledi naslednji približek: elektromobil je enkrat dražji od po zmogljivostih podobnega bencinskega ali dizelskega. Ker sem po predpostavki mestni človek, si kupim majhen avtomobil. Bencinski ali dizelski stane 15, električen pa 30 tisočakov.
Zdaj moram izračunati, kdaj porabim za 15 tisočakov goriva. Takole:
– v enem letu porabim za 655 € goriva;
– 15 tisoč evrov bi porabil v 15.000/655 = 22,9 let.
To je 22 let in skoraj 11 mesecev.
Hm.
To je, jasno in še enkrat, odokativna metoda, a s točnimi računi. Pri tem si vsak lahko dosti bolj (ali skoraj) natančno zase izračuna, koliko let bi potreboval sam. A ostajajo še drugi zadržki.
Prvič, le redkokdo ima avtomobil 23 let.
Drugič, Renault, denimo, daje baterijo tudi v najem. Takrat za avtomobil plačaš manj – v enem od povprečno izbranih primerov je to 8.500 evrov manj. A zato najem stane 69 evrov na mesec (za do 7.500 km letno), kar v 22 letih nanese še 18.216 evrov. Skoraj toliko kot nov Zoe.
Tretjič, z električnim avtomobilom imaš nemerljivo manj svobode. Drugi avto je (na primer) v Italiji, jaz bi pa skočil v Pulo. Z bencinskim ali dizelskim sploh ne razmišljaš: greš in pelješ, koliko si upaš hitro, prej pa sploh ne pogledaš, koliko je goriva v posodi. Z elektromobilom najprej polniš par ur, potem načrtuješ, kje boš dopolnil, voziš pa 80 kilometrov na uro po avtomobilski cesti. Bognedaj, da bi domov grede rekel: »Evo, samo še v Trst skočim. Pa mogoče še na Kras na osmico.«
Četrtič, polnilna mesta. Vsi ‘blokovci’ so vezani na javna polnilna mesta, ki jih je resda vse več, a nekatera ne delujejo, nekatera niso kompatibilna z “vašim” avtomobilom, nekatera so zasedena (tudi z bencinskimi ali dizelskimi avtomobili) in tako naprej.
In petič, ki je v dobi 22,9 let že precej odločilna postavka: elektrika ne bo v nedogled zastonj. Že zdaj jo je treba na avtomobilski cesti presneto drago plačati: 10 evrov za 32 minut – ne glede na to, kakšna je hitrost polnjenja elektromobila. Konkretno pri Zoe je to približno polovico baterije. To pomeni (odokativno) 20 evrov za celo baterijo oziroma za 200 kilometrov počaaaaasne vožnje.
Nisem proti elektromobilom, samo povem.
Besedilo in foto: Vinko Kernc.
Mnenja uporabnikov
16 komentarjev za "Z elektromobilom se vozimo zastonj. Japaja."
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Sem bil lani na avtom sejmu, pregledal vse električne. Najbolj sem se nasmejal pri Golfu. Svakinja je dala za bencinarja 19 tisoč ta električcni tako oskubljen da je imel samo volan in disolej 8 cm diagonale pa 32 tisoč. Moraš biti res malo čoh, čoh da bi to kupil. Za ta denar dobiš osnovno verzijo Mercedes 180 C bancinarja. A je to sploh za primerjat. Ko se vozim na dalše razdalje 20 km in več je poraba 6 8 do 7,2 po mestu pa res 11 litrov, pa vseeno peljem se kamorkoli in nisem odvisen on priključka. Bancinskih pa kolker hočeš. Naslednjič grem na sejem 2027 kaj bo tedaj električnega za videt.
Strnjeno skupaj, kar se je debatiralo na forumu. Se strinjam z vsem. Seveda mora vsak zase preračunat in potem vidi, koliko se mu splača. Meni je EV všeč ampak kot prvo, sem blokovec. Že tukaj odpadem. Drugo pa, nekoč morda bo tak avto ampak kot sem že večkrat dejal, bo potrebno povečat domet in hitrost polnjenja baterije. Pa bom plačeval tudi za polnjenje dodatno samo potem naj bo cena avta realna. Do takrat pa veselo nabirat kilometre z bencinčkom ali dizlom. Ko pa jih zmanjka, pa se bom že ustavil za 5min na črpalki.
Čisti bold claim, pa vseeno: cenejšega in boljšega od avtomobila na fosilna griva ne bo za časa naših življenj.
Bah zame elektrika še nekaj časa ne bo aktualna…sem pa definitivno za hibride in bom mogoče pri naslednjem avtomobilu pogledal proti hibridom, če mi bo čez par let kateri aktualen…elektriki pa bom še nekaj časa rekel oz. dokler ne bo REALNI doseg vsaj 550-600km in polnjenje v cca. 3 min na vsaj 80%…ne, hvala…
Končno nekdo, ki se upa na glas povedat, da imajo ta vozila še precej dolgo pot, preden bodo postala širše uporabna.
1. Cena jim ne govori v prid. Za 20k € dobiš vozilo, ki je velikosti Cliota, Corse, I20…. skratka mali mestni avto. Z klasičnimi pogoni dobiš za ta denar 4,5+m dolgega karavana, ki je precej bolj uporaben za neko družino.
2. Domet teh vozil je še precej podhranjen, brez vmestnih postankov večjih razdalj ne moreš prevozit, s tem, da moraš že štartat z polno napolnjenim vozilom.
3. Samo polnjenje preko domače električne mreže je zamudno… okoli 11 do 12 ur se polne na domačem omrežju z max močjo 7kW, če želiš močnejši priključek, ti ga seveda lahko uredijo, vendar so postavke na položnici za Obračunsko moč in prispevke precej večji. Recimo za 7kW pridejo te postavke skupaj cca. 10 €, za 22kW si že na 33€, brez da pretočiš en sam kilovat iz omrežja.
4. Neizogiben je strošek menjave baterije.
5. Zanimiv bi bil izračun CO2 odtisa ene polnitve takega vozila, glede na proizvodnje vire v naši državi. Recimo precej večji je ta CO2 odtis, če se ne uporablja alternativnih virov. Gen-I pravi, da 54,65% elektrike proizvedemo iz fosilnih goriv, 27,72% iz jederskega goriva in le 17,63% iz obnovljivih virov. Torej je malenkost več kot polovica te elektrike take, ki onesnažuje okolje z CO2 plinom.
Napisal si en kup trditev ki niso resnične, ali si hotel s trditvijo v resnici dobiti odgovore na ta tvoja vprašanja?
1. Na trgu obstaja velika Dacia za malo denarja ali pa Golf za 25k €, katerih se proda več? Avto se ne meri po tem koliko metrov dobiš za koliko denarja.
2. Domet s 40+ kWh baterijami počasi presega realnih 200 km. Vsako jutro boš imel “rezervoar” poln, če nimaš možnosti polnit doma pač še dolgo ne boš potencialni kupec, to je resnica, žal.
3. Računanje in logika ti ne gre najbolje. Če 12 ur polneš s 7 kW boš napolnil EV za 400+ km (84 kWh), ali vsak dan narediš 400 km? Povprečen človek bo shajal s 3 kW polnjenjem, kar bo čez noč zadostovalo za dobrih 100 km naslednji dan, za 3 kW ne potrebuješ povečevati priključne moči, če seveda ne greješ cele bajte na elektriko.
4. Baterija mora zdržati življenjsko dobo vozila, garancije proizvajalci dajejo po 8-10 let, kako bo v praksi bo pokazal čas. Strošek menjava baterije je podobno dejstvu kot da vsak klasičen avto enkrat potrebuje generalko.
5. EV pokuri okrog 18 kWh/100 km, na položnici od GEN-i ti lepo piše koliko 1 kWh proizvede CO2 pa si izračunaj. Za bencin je pa fiksno da 1 liter bencina pridela 2,33 kg CO2, 1 liter dizla pa 2,64 kg CO2. Vse to so vrednosti od “rezervoarja” do koles, rafinerija, transport črpanje niso vključeni.
Napisal sem nekaj trditev, z katerimi se ne strinjaš. Sprejmem to, vendar sem iskal tudi nekaj odgovorov.
1. Govorim z stališča, da se po letu 2030 ne bo moglo več narediti prve registracije vozil, ki bodo imeli pogon le na naftne derivate. Med to Dacio in veleprecenjenim Golfom je malo morje vozil, ki ustrezajo vsakemu posamezniku (od hatchbackov, limuzin, karavanov), pri hibridih oz. EV se te cene gibljejo od okoli 20. k€ navzgor in na tem pragu dobiš za nemalo denarja le mala, mestna vozila. To je ves moj point – PREDRAGA SO za to kar dobiš.
2. Domet 200km je nekje največji možni domet, ob ne prehitri vožnji po AC, v ne premrzlem vremenu…. Realen domet je prej nekje okoli 150km +/-
3. Doma ne moreš polnit na vseh 7kW, ker ti tega domače varovalne ne dovoljujejo, ker to bi pomenilo, da moraš popolnoma vse faze preusmerit na polnjenje, kar pomeni, da si v hiši brez elektrike. Polneš lahko le preko ene, 2.3 kW vtičnice. Se strinjam, napisal sem dvoumno, se opravičujem, vendar je 7kW nekje povprečna priključna moč za gospodinjstva pri nas. Sicer pa podatke najdeš tu: https://www.petrol.si/na-poti/za-vozilo/elektromobilnost/domace-polnilnice.
4. Baterija, kakršna koli že je, z leti izgublja na kapaciteti, neglede na to, kakšna je njena sestava, tako da je njena menjava neizogibna. Danes vozila na klasični pogon naredijo med 300.000 in 400.000 km brez generalke, če ravno ne pride do kakšne večje kritične okvare. Mislim da se to sploh ne more primerjat med seboj, lahko se le doda k stroškom TCO.
5. Torej po podatkih na Gen-I položnicah se za 1 kWh proizvede 0,569kg CO2 plina. Ob predpostavki, da EV res porabi v povprečju 18 kWh/100km to pomeni, da posredno seveda, ustvari približno 10,2 kg CO2/100km, medtem, ko bencinar pri povprečni porabi 7l /100km (tako povprečno porabo ima moj bencinski karavan!) ustvari 16,3 kg /100km CO2. Je sicer bolj zelen, vseeno pa ima vsaj pri nas, tak avto še vedno kar velik CO2 odtis. Je pa res, da pri obeh pogonih ni vračunano pridobivanje energenta, transport…
1. 2030 je zgolj strategija enih politikov, ali se bo ter zgodilo ali ne bomo pa še videli. Vsekakor se to ne bo zgodilo na silo, če tehnologija še ne bo dovolj zrela in dostopna. S tem da je omejitev zgolj 50 g CO2 in ne čisti EV.
3. 7 kW priključek pomeni 3x20A ali pa 1x35A varovalke. Zakaj že nebi ponoči mogel polnit na 1x16A, kar je 3+ kW moč? Bo pač pralni in pomivalni stroj na drugih dveh fazah, kaj pa še potratnega lavfa ponoči?
4. 300-400k km zdržijo avti, ki delajo nenormalno veliko km, po 15 letih pa je vsak avto ne glede na kilometrino vreden samo še en piškav groš. Podobno bo pri baterijah, razmerje kilometrine in let bo narekoval staranje baterije, to bo pa pokazal čas. Obstaja Tesla, ki je v dveh letih naklepala 480k km in je izguba kapacitete zgolj 6%. Bodo pa tu lahko velike razlike med proizvajalci, prva generacija Leafa je že en tak primer slabe baterije, bomo videli kako bo z novim.
5. ni vse v CO2. Avti predstavljajo na milijone majhnih “dimnikov” ki se jih na tehničnih zelo težko regulira, to veliko lažje narediš na eni termo elektrarni. Povprečen avto v slo je star 10 let, kako na takem avtu še deluje katalizator, DPF se itak odstrani ko se zabaše. Nov avto ni sporen, sporna so stara jajca, ki se vozijo po cesti.