Neskončna zaloga vtisov
V Ženevo sem na prvi ogled avtomobilskih novosti odšla ob prelomu tisočletja, takrat še med splošno publiko. S sodelavci smo si široko odprtih oči ogledovali sijoče avtomobile – prvi pogled na njihovo zunanjost ter vstop v notranjost je bila res pomembna reč. V Ljubljano smo se vrnili s kopico fotografij vprašljive kvalitete, predvsem pa s številnimi novimi informacijami in občutki, ki smo jih poskušali prenesti vsem, ki jih je o prihajajočih modelih karkoli zanimalo. Občutek je bil neverjeten, zadovoljni pa so bili tudi bodoči kupci, ki so v takratnih časih iz medijev do dejanskih razkritij v Ženevi dobivali le drobtinice informacij. Pa še to ne v realnem času, kot si ga predstavljamo danes.
Nevtralna Švica
V prejšnjem desetletju sem Ženevo obiskovala redno v okviru dneva za medije, vse do prelomnega leta 2019. Glavni dve hali, ki sta bili rezervirani za avtomobilske proizvajalce in predelovalce, sta bili vedno nabito polni razstavljalcev in predstavnikov medijev. Na razstavne prostore Palexpo smo vsi radi prišli kljub visokim stroškom in oderuškim švicarskim tarifam roaminga, ker se na površinah niso pretirano izpostavljali niti nemški niti francoski proizvajalci.
A so bili zanje stroški tovrstnega nastopa izredno visoki in vse pogosteje je bilo slišati, da morda koga naslednje leto ne bo več. Alternativno so se za močnejšo prisotnost odločali na izmenjujočih se salonih v Frankfurtu in Parizu, ali pa celo presedlali na interne letne predstavitve. Z vidika medijev je bilo vse manj modelov, ki jih ne bi s fotografij in sporočil za javnost spoznali že preden smo sploh stopili na švicarska tla. Kljub nezadovoljstvu nad takšnim pristopom znamk pa bi sama med vsemi evropskimi avtomobillskimi saloni vedno izbrala Ženevo, če bi se že zgodilo, da bi moral obstati le eden.
Posledice pandemije
Za mednarodni avtomobilski salon v Ženevi je prelomnico prinesla pandemija Covid-19, zaradi katere so organizatorji tik pred zdajci odpovedali dogodek kot posledico višje sile. Rajši niti ne pomislim (uradne informacije pa tudi niso nikoli prišle v javnost), koliko denarja je takrat ostalo v prostorih, kjer je bilo vse pravzaprav že pripravljeno za naš prihod. Z vidika razstavljalcev je bil to konkreten finančnen zalogaj v obdobju, ki je prineslo še številne večje izzive. Že v januarju 2020 smo izvedeli, da svoja vrata zapira tudi tradicionalni avtomobilski salon v Frankfurtu; dogodek se je v zadnjih letih premestil v bavarsko prestolnico in povsem preobrazil – težko rečem, da na bolje. Morda pa sem med redkimi, ki se ji zdi bizarno, da pred sejmiščem, kjer so skoraj izključno električni avtomobili, na dan otvoritve protestira Greenpeace, medtem ko je staro mestno središče polno razstavljenih avtomobilov z vsemi pogonskimi opcijami.
Organizatorji so v naslednjih letih neuspešno poskušali ponovno zagnati kolesje ženevskega dogodka. Vrstile so se napovedi in odpovedi, na koncu pa so se preselili na vzhod, kjer je lani prvič potekal GIMS (Geneva International Motor Show) Qatar – selitev Ženeve v Doho zveni precej ironično, a je bilo najbrž finančno zelo uspešno. Med drugimi pomembnimi gosti jih je na otvoritveni dan obiskal celo David Beckham, pa verjetno ni bil med najbolj premožnimi ali pomembnimi gosti. Naslednja ponovitev je napovedana za jesen 2025.
Zadnjič?
V začetku leta so bili naši pogovori o obisku ženevskega salona najprej bolj tipajoči. Greš, bi šel? Že takrat smo vedeli, da ne smemo pričakovati stare slave ali obsega dogodka, kar je postalo še bolj jasno v trenutku, ko so organizatorji začeli razkrivati sodelujoče razstavljalce. Na koncu se je izkazalo, da se je za konkreten nastop odločila zgolj skupina Renault, med pomembnimi tekmeci na evropskem trgu pa sta prihod potrdila še kitajska BYD in MG Motor. Pa smo se kljub temu odločili, da ponovno obiščemo Ženevo.
Poznate občutek, ko pričakuješ izredno malo, pa si še razočaran? No, to se je zgodilo meni. Pogled na prazen prostor, z zastori prostorsko omejene razstavne hale in majhno število predstavnikov medijev je bil svojevrsten šok. Drugi nivo je bil sicer rezerviran za športnike in starodobnike izjemne vrednosti, a je bila postavitev izredno asketska. Najbrž je šel ves denar za zavarovanje in prevoz teh res ekskluzivnih avtomobilov. V spodnjem delu pa so prej izpostavljeni proizvajalci sicer pripravili izjemno korektne razstavne prostore, a je pod črto zares izstopala le znamka Renault. V okviru njihove površine pa bi lahko stali vsi prisotni predstavniki medijev, pri čemer se ne bi pretirano stiskali. Hkrati je prvič dejansko delovala mreža wi-fi, v mini kongresnem centru pa je bilo več kot dovolj prostora za delo. Pogoji, kakršne bi si pred leti lahko samo želeli.
Po videnem bi rekla, da gre za zadnjo izdajo tradicionalnega švicarskega salona, ki poteka vse od leta 1905. Osebno se mi iz vseh prej omenjenih razlogov to zdi izjemna škoda, pa čeprav do določene mere lahko razumem argumente vseh, ki se niso odločili za sodelovanje. Hkrati pa letošnjim razstavljalcem, predvsem skupini Renault, samo čestitam, da so prišli – mislim, da so dejansko imeli priložnost odlično izkoristiti vložena sredstva. Poleg tega ni nepomembno, da so konkurentom iz Kitajske pokazali, kako se stvarem streže: z odprim, prijaznim nastopom ter široko vključenostjo medijev, ki smo dobili priložnost pogovora s ključnimi ljudmi razvoja modelov in strategije posameznih znamk.
Besedilo: Urška Mihelič Radolović. Foto: GIMS, Urška Mihelič Radolović.
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Zbogom Ženeva"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Naša ekipa hodi že od leta 2000 najraje v Pariz na Mondial. Najraje imamo domačine, ki jih pred dvema letoma skoraj ni več. Letos naj bi bilo že boljše.
Pariz je bil tudi meni ljub, že zaradi mesta. Salon v 2022 smo preskočili, za letos bomo pa še videli, kako se bo razvilo. Mi pa nekako ni simpatično, da bi v prihodnosti hodili na ločene nemške in francoske avtomobilske nastope.
Glede na prabrano, očitno labodji spev…