Fordov dostavni električni Transit bo uporabnikom na voljo v osmih konfiguracijah, ki so kombinacija različnih višin (tri), dolžin (tri) in karoserijskih nadgradenj (furgon, šasija). Kljub novi platformi, ki omogoča nižje dno za lažje nalaganje tovora in dostop do kabine, in električnemu pogonskemu sklopu, so inženirji uspeli zadržati njegovo uporabnost. Ker je baterijski sklop nameščen po celotni dolžini tovornega prostora, ta ohranja nespremenjeno funkcionalno obliko ter sprejme v najboljšem primeru do 15,1 m³. Uporabna nosilnost znaša okvirno do 900 kg pri izvedenkah šibkejše serije 350 ter približno do 1.600 kg pri močnejši seriji 425, vlečna zmogljivost pa do 750 kg. Praktična posebnost je opcijsko napajanje ProPower Onboard z močjo do 2,3 kW prek vtičnic v kabini in prtljažnem prostoru; da ne bi bilo zadrege glede vpliva na doseg, je dobro vedeti, da naj bi naprava z močjo 2 kW v treh urah porabila le 10% kapacitete glavne baterije vozila.
Električni pogonski sklop proizvajalca Borg Warner v e-Transitu je na voljo v dveh različicah moči (135 kW ali 198 kW), z enako najvišjo navorsko vrednostjo 430 Nm. Moč motorja se prenaša na zadnji kolesni par, najvišja hitrost pa je pri furgonu in kombi furgonu omejena na 130 km/h (105 km/h pri šasiji s kabino). Kljub višjim začetnim stroškom nakupa za dostavnik z električnim pogonskim sklopom, se Ford ob okoljskih dejavnikih zanaša na dolgoročno racionalnost (flotnih) uporabnikov na račun bodočih prihrankov pri stroških goriva ter opazno nižjih stroških vzdrževanja in popravil – ti naj bi bili kar do 40 odstotkov nižji kot pri enakovrednih modelih z dizelskim motorjem.
Baterija LG Chem s tekočinskim hlajenjem uporabne kapacitete 68 kWh je sestavljena iz desetih modulov ter uporabnikom po normnem ciklu WLTP omogoča do 317 km dosega z enim polnjenjem, kar naj bi več kot zadoščalo tipičnim ciljnim uporabnikom. Na tem področju pri Ford Pro najbolj računajo na podjetja in zasebnike z vnaprej znanimi potmi brez posebnih odstopanj, najverjetneje s številnimi postanki in vožnjo v mestnih zastojih ter delovnim časom, ki omogoča zložno polnjenje z izmeničnim tokom (kar je priporočilo proizvajalca za daljšo življenjsko dobo baterij). Pri slednjem naj bi se baterija iz praznega do povsem polnega stanja napolnila v dobrih osmih urah, polnjenje na hitrih DC polnilnicah (do 115 kW) pa naj bi poskrbelo za dvig napolnjenosti od 15-80 % v 34 minutah. Ob tem pri proizvajalcu izpostavljajo tudi prednosti funkcije predhodnega temperiranja vozila pred vožnjo (Scheduled Pre-conditioning), kjer se prilagajanje temperature baterije prične eno uro, potniške kabine pa 15 minut pred načrtovanim začetkom vožnje.
Uporabnik ima na izbiro tri prednastavljene profile (Normal, Slippery z elektronsko zaporo diferenciala in Eco), ki prilagodijo vozno izkušnjo trenutnim željam oziroma potrebam. Način Eco ostan aktiven tudi ob ponovnem zagonu vozila, za optimiziranje dosega pa je v njem moč motorja omejena na 135 kW, hitrost pa na 110 km/h. Sistem dodatno prilagodi delovanje klimatizacije ter pospeševanja. Za poudarjeno regenerativno zaviranje je na vrtljivem gumbu za prestavljanje na voljo položaj L, ki omogoča vožnjo z enim pedalom.
Serijski infozabavni sistem Sync4 s 13-palčnim zaslonom na dotik ter podporo sistemoma Android Auto in Apple CarPlay omogoča povezljivost s tehnološkim sklopom Ford Pro (še ni na voljo v Sloveniji) in posodobitve na daljavo. Med razpoložljivimi tehnologijami so pomoč za preprečevanje naleta z zaznavanjem pešcev, inteligentni aktivni tempomat s prepoznavanjem prometnih znakov, nadzor mrtvih kotov z opozorilom in pomočjo pri menjavi voznega pasu, opozarjanje na zapuščanje voznega pasu, pomoč pri ohranjanju voznega pasu in pomoč pri vožnji v križišču. Ob naštetih izpostavljajo še prednosti asistence z zaviranjem pri vzvratni vožnji ter 360-stopinjske kamere za prikaz okolice vozile, ki lahko precej pripomoreta k zmanjšanju možnosti poškodb vozila.
Cene za e-Transit se v furgonski izvedenki s paketom opreme Trend pričenjajo pri 73.150 evrih. Več podrobnosti najdete v priloženem ceniku.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Električna produktivnost"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ob teh cenah elektrike (mislim tiste na javnih polnilnicah) je prihranek pri ”gorivu” že precej vprašljiv. Tak kombi ‘žre’ 30-40 kWh/100km za šalo. Če preračunamo to na javno polnilnico počasnega tipa AC (moči do 22kW), kjer je cena pri ponudniku GNE 0.39 €/kWh – to pomeni cca 14 €/100km. Ob tem je treba vedet, da se tak avto na takšni polnilnici polni nekaj ur. Če se ga zapelje na hitro polnilnico (DC) – moči nad 50 kW, pa je na Petrol polnilnici 100 km že cca 23€. V račun sem vzel porabo 35 kWh. Glede na doseg, ki ga navaja Ford, naj bi ta kombi imel porabo 21,5 kWh/100km – kar je smešno (mogoče pri hitrosti 40km/h). Takšno porabo ima Rifter, Berlingo, Tesla Y, Ioniq 5…. Pa da ne bo kdo mislil, da na pamet. Tole so porabe Citroena SpaceTourerja – https://www.spritmonitor.de/en/overview/12-Citroen/1567-SpaceTourer.html?fueltype=5&powerunit=2 , ki je kar precej manjši, sploh če pomislimo na koeficient zračnega upora – katerega podatka od obeh vozil sicer nimam.
Američiani vse skupaj precej olepšujejo in lepo zapakirajo v nek paket. Lep primer je Tesla Semi (tovornjak), pri katerem še vedno skrivajo dejansko nosilnost.
Edina uporabna informacija bi bila, koliko je realen domet ob naloženih 900 kg teže. Pa recimo še ob 400 kg, večina kombijev vozi napol naloženih večino časa. A imate ta podatek?
S tako ceno se investicija nikoli ne povrne. V enem drugem mediju sem prebral, da računajo na prodajo 50 primerkov na leto. Ajd, 10 za testne, kdo bo kupil pa ostalih 40? Tukaj ni čisto nobene računice.
Tukaj je velika računica za velika podjetja. Ford je sklenil z DHL-om, da jim dostavi več kot 2.000 električnih kombijev po svetu. Torej to je kombi za pošte, montažna podjetja z enim dnevnim ciljom, dostavne službe Lesnine in podobni, ki imajo velike objekte, po možnosti z lastnimi zmogljivostmi pridobivanja elektrike in kjer se vozilo lahko polni čez noč – to so kupci takih vozil. Takšno vozilo ni namenjeno vsakemu biznisu. Tistim, ki pa je, pa je to najbolj racionalen nakup. Mimogrede DPD ima v Ljubljani že nekaj električnih MAN kombijev, ki imajo bistveno manjši doseg. Verjetno z dobrim (ekonomskim) razlogom. Tako kot pri nakupu električnega vozila je tudi pri nakupu električnega kombija potrebno gledati skozi stroške življenjskega cikla – kar pa bo vsak dober finančni direktor zagotovo znal.