Po sledeh ideje izpred pol stoletja
Toyota se je že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja poigravala z idejo hibridnega pogona, ki bi svetu ponudil okolju bolj prijazno alternativno. Do realizacije je bilo potrebno čakati več kot trideset let – vse do leta 1997, ko je Toyota naposled le predstavila svoj prvi hibridni avto – Prius. Prvo velikoserijsko hibridno vozilo je pomenilo revolucijo v svetu dizelskih in bencinskih agregatov, obenem pa prineslo dobrodošlo možnost za tiste, ki so si želeli sprememb.
Pri japonskem proizvajalcu ne spijo na lovorikah, zato so letos predstavili že četrto generacijo Priusa, v vmesnem obdobju pa so hibridno družino povečali še s hibridnim Yarisom (2012), Aurisom(2010) in karavansko različico Auris Touring Sports (2013). Že dolgo časa je v zraku visel tudi prihod prvega terenca s hibridnim pogonom, govorice pa so Japonci dokončno potrdili pred lanskim newyorškim avtomobilskim salonom. Recreational Active Vehicle s 4-kolesnim pogonom oziroma krajše RAV4 je bil predstavljen že davnega leta 1994. Obogaten s kompaktnimi dimenzijami, zmogljivim pogonom in varčnim motorjem je bil pogosta izbira evropskih kupcev. Po svetu so jih prodali 6 milijona, od tega na stari celini čez 1,5 milijona, dva od teh pa sta se celo znašla na našem domačem dvorišču.
Bogata zgodovina kot kažipot za prihodnost
Toyota je v glavah prebivalcev na sončni strani Alp dobro zapisana. Kljub močni nemški nadvladi je našla svoje zveste kupce in s pomočjo številnih raziskav, kjer so se Japonci izkazali za najbolj zanesljive, pridobila marsikatero simpatijo. Na plečih hibridnega modela RAV4 je torej opazno breme uspeha predhodnikov. Poleg zmogljivosti pogona mora zdaj zadovoljiti še visoka pričakovanja ekološko usmerjenih kupcev. Mu lahko uspe? Prav to sem preverjal na prvi vožnji.
Spomnimo se, kakšno norijo je leta 1994 ustvarila Toyota s prihodom RAV4 v segment kompaktnih športnih terencev. Po 6,5 milijona prodanih primerkov je v letu 2016 konkurenca povsem ponorela. Več kot 20 tekmecev išče različne načine, kako prepričati kupce, Toyota pa stavi na uspeh hibrida. Do leta 2020 naj bi bila po napovedih več kot polovica vseh prodanih Toyotinih vozil hibridov, tudi na račun zdajšnjih 20 odstotkov kupcev bencinskega agregata, ki bodo v bližnji prihodnosti presedlali na električno-bencinsko alternativo.
Najmočnejši RAV4 v Evropi
Najprej dejstva: pod pokrovom motorja je nameščen 2,5-litrski bencinski agregat, ki deluje preko Atkinsonovega cikla in sodeluje s sinhronim elektromotorjem. Skupna moč sistema se ustavi pri 145 kilovatih (197 KM), kar je dovolj, da je hibridna različa, ne le najmočnejši RAV4 v Evropi, temveč v obratni smeri prepriča z najnižjo povprečno porabo v segmentu. Po podatkih tovarne v kombiniranem ciklu porabi 4,9 litrov, na našem 110-kilometrskem krogu v okolicu Alicanteja pa se je ustavila pri 6,9 litrih na prevoženih sto kilometrov. Če poštevamo okoli trideset kilometrov avtoceste, kjer je poraba seveda največja, se je povprečje stalilo pri približno 5,9 litrih/100 km. Vzpodbuden rezultat, če govorimo o hibridnem sistemu, ki mu višje hitrosti niso najbolj po godu.
Hibridni pogon uporabniku ponuja skoraj nespremenjeno izkušnjo v vožnji. Pri speljevanju je sicer neslišen, bencinski agregat skupaj z brezstopenjskim menjalnikom CVT nič kaj privlačno gode, pri zaviranju z višjih hitrosti pa je zaradi regeneracije zavorne sile prav tako slišen rahel zvok.
Kot že sporoča njegovo ime, je RAV4 opremljen s štirikolesnim pogonom, presenetljivo pa je na voljo tudi različica z dvokolesnim pogonom. 50-kilovatni motor na zadnji osi poganja zadnji kolesni par, kjer se, v sklad z voznimi pogoji, razmerje lahko prenese do 40:60 v korist zadnjih koles.
Številčno podobne so tudi napovedi glede izbire uporabnikov: 60 % voznikov naj bi se odločilo za štirikolesni pogon, 40 % pa za model z dvokolesnim pogonom, ki se kljub temu ne bo preimenoval v RAV2, prav tako pa se niti zunaj niti znotraj ne razlikuje od terensko zmogljivejše različice.
Slovo legendarne digitalne ure
Kljub temu, da je hibrid v električnem načinu popolnoma tih, je Toyota dodatno izboljšala zvočno izolacijo potniške kabine. Vožnja je s tem bolj prijetna tudi ob višjih hitrostih, obenem pa se v potniško kabina prenaša manj vibracij. Rezultat je izboljšano zvočno udobje na daljših razdaljah.
S pomočjo novega osrednjega zaslona, kjer so prikazane vse pomembne informacije, novih materialov v notranjosti in prilagojene oblike števcev deluje prenovljeni RAV4 bolj kvalitetno ter predvsem bolj uglajeno. Potnik dobi občutek, da sedi v dobrem avtomobilu, ki bi mu zlahka ostal zvest.
Manjšo skrb vzbujajo le nekoliko zakrita stikala za izbiro voznega načina (Eco, Sport in EV način) ter še vedno ne najbolj intuitivno upravljanje multimedijske enote, a sem se premalo časa družil s hibridnim orjakom, da bi lahko trdil ali bi te malenkosti tudi na dolgi rok lahko predstavljale težave.
Vas bo pa razveselilo (ali razžalostilo?) dejstvo, da se je s prenovo poslovila osrednja digitalna ura, ki je do sedaj krasila praktično vsako Toyoto. Po hudomušnih pogovorih sodeč je večino sicer spominjala na darilo iz kinderjajčka ali škatle pralnega praška, toda z leti je postala prepoznaven del njihovih vozil. Mogoče njen videz res ni ustrezal 21. stoletju, vendar sem šele zdaj opazil, kako zelo priročna je bila. Prikaz časa se sedaj skriva v kotu zaslona na dotik in je bistveno manj viden kot digitalna ura na sredini armaturne plošče.
Pet tisočakov dražji kot dizelski agregat
O cenah na kratko: osnovni dvokolesno gnani RAV4 Hybrid bo v Sloveniji kupcem na voljo od 29.850 evrov dalje, enako opremljen, vendar štirikolesno gnan, pa od 32.350 evrov dalje. Z najboljšim paketom Premium se cene zvišajo za 4.600 evrov. Za primerjavo: RAV 4 s štirikolesnim pogonom in paketom opreme Limited ter bencinskim agregatom po ceniku stane 28.300 evrov, medtem ko dvokolesno gnani RAV 4 z dizelskim agregatom in enakim paketom opreme stane 26.850 evrov.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen