Tudi četrta generacija Superba je v prvi vrsti usmerjena v nagovarjanje poslovnih kupcev, kar je še nekoliko bolj očitno v limuzinski karoserijski obliki, ki na določenih trgih velja za svojevrstno potrditev uspeha. A zgodba Superba, največjega in najprestižnejšega Škodinega modela, ne sega le dve desetletji nazaj, ko je na ceste zapeljal prvi primerek nove dobe, temveč 90 let v preteklost: leta 1934 je Škoda za aristokrate in najbogatejše Čehe predstavila 640 Superb.
Vedno je postavljala merila poslovnega razreda
Pet metrov in pol dolga limuzina je imela možnost prevoza sedmih potnikov ter je v svet avtomobilizma prinesla številne inovativne
rešitve. Med njimi velja izpostaviti neodvisno vzmetenje, šasijo z naprednim okvirjem z osrednjo cevjo, skozi katero je potekala pogonska gred, učinkovito zaviranje, ki ga je zagotavljal enokrožni hidravlični sistem s hkratnim delovanjem na vsa kolesa, in 12-voltno električno napeljavo, ki je takrat šele dobivala zagon v avtomobilski industriji. Spredaj so vgradili 2,5-litrski šestvaljni motor s 40,5 kilovata moči. V kasnejših letih je Škoda nenehno skrbela za vozni park premožnih prebivalcev z različnimi osupljivimi limuzinami, a do prihoda prvega novodobnega Superba je zazijala petdesetletna luknja.
Čeprav so s prvo generacijo predvsem »tipali« trg in iskali novo priložnost, je uspeh Superba presenetil še njih. Zdaj pa sem središču češkega zdraviliškega turizma, v starodavnem mestu Karlovy Vary, sedel za volan četrte generacije limuzinskega Superba in na moje veliko veselje kot sopotnik preizkusil tudi tisto pravo prvo generacijo Superba iz leta 1934.
Očiten napredek prinaša nove tekmece
Napredek je očiten in neprimerljiv, a kljub 90-letni razliki je bilo med dedkom in vnučkom možno zaslediti rdečo nit. V prvi vrsti je potrebno omeniti prostornost na vseh ravneh, pa pogonsko raznolikost in uporabnost. Nenazadnje pa tudi pojavnost – Superb je v zadnjih letih napredoval z neverjetnim tempom. Čehi so občutno izboljšali materiale, jih uporabili na pravih mestih in z občutkom. Zaradi tega si upajo pogledovati tudi k premijski konkurenci. Med predstavitvijo so si predstavniki znamke kot ključne tekmece izbrali Mercedesov razred C, BMW serije 3 in Volvo S60. Če bi si Škoda kot ene poglavitnih tekmecev v limuzinskem poslovnem razredu izbrala omenjeno trojico pred desetimi ali dvajsetimi leti, bi jih označili za nore. Dokaj svež je še spomin na začetek devetdesetih let, ko so imeli v ponudbi le Felicio.
Kot nam je pojasnil Martin Jahn, član upravnega odbora za prodajo in marketing, so v pretekli izdaji pri Škodi prvič premagali Volkswagen, jim postavili temelje in dokazali, da znajo. Morda se je tudi zato novi Passat dimenzijsko močno približal Superbu. Le ta sloni na enaki arhitekturi kot karavanski Superb. Prav tako ni sprememb pri zunanjih barvah, paketih opreme in izgledu. No, praktično enaka sta vse do stebrička C. Tam se podobnost zaključi, čeprav linije in oblikovne rešitve ostajajo sila podobne. Limuzinski Superb je postal v primerjavi s predhodnikom vsekakor postavnejši. Strešna linija se nekoliko bolj kupejevsko spušča proti zadku ter ustvarja bolj dinamičen eleganten videz.
Limuzina daljša kot karavan
28 rešitev Simply Clever poskrbi za uporabnost na različnih ravnih rabe. Tudi prtljažni prostor, gre za petvratno limuzino, kjer se s prtljažnimi vrati dvigne tudi zadnje steklo, ostaja izrazito prostoren. S 645 litri je res velik, le malenkost manjši in manj uporaben kot pri karavanu (690 litrov), poleg tega pa pri Škodi ponujajo kar nekaj rešitev za razširitev njegove uporabnosti.
Limuzina v dolžino meri 4.912 milimetrov, kar je centimeter več kot meri karavan (4.902 mm) in je v primerjavi s predhodnikom 43 mm daljša. Medosna razdalja meri 2.841 milimetrov in je enaka na obeh karoserijskih izvedenkah ter obenem enako dolga kot pri predhodniku.
Dizel za dolgoprograše, dvolitrski TSI za uživače
Odločitev za vgradnjo priključnega hibrida v limuzinsko izvedenko Superba je pri vodilnih padla šele pred kratkim, zato je še nisem uspel preizkusiti. Tako kot pri Passatu bo šlo tudi tukaj za kombinacijo 1,5-litrskega TSI motorja in elektromotorja, kjer se sistemska moč ustavi pri 150 kilovatih. Baterija z zmogljivostjo 22 kilovatnih ur, na račun izdatno izboljšane aerodinamike
(koeficient zračnega upora je 0.23), dovoljuje vsaj 100 realnih električnih kilometrov, po merilnem ciklu WLTP pa celo do 120 kilometrov.
A kljub prepričljivi drugi generaciji priključnega hibrida bodo v Sloveniji verjetno vse oči še nekaj časa uprte v bencinski 1,5-litrski prisilno polnjeni štirivaljnik s 110 kilovati in dvolitrski dizelski štirivaljnik s 110 kilovati. Tokrat sem uspel kar nekaj kilometrov po češki pokrajini prevoziti še z dvolitrskim bencinskim TSI motorjem, kjer se navor prenaša na cesto preko vseh štirih koles in ima 190 kilovatov moči. Ker gre za motor z vrha ponudbe, se bo zanj odločila peščica kupcev, a je na svoj način pravzaprav sanjska izbira za limuznskega Superba. Z dovolj moči še poudari njegovo lahkotno nabiranje kilometrov, tudi ob močnejšem pospeševanju je izrazito kulturen in neslišen. V mojih očeh popolna kombinacija za Škodinega paradnega konja. Tudi poraba je bila na koncu vsega 0,7 litra višja kot pri 1,5-litrski bencinski opciji.
Od 34 tisoč evrov dalje
Tudi z njo sem prevozil nekaj deset kilometrov. Vsekakor gre za smiselno izbiro, ki bo zadostila potrebam 90 odstotkov kupcev ter je obenem prvi blagi hibrid, ki je na voljo pri Superbu. Ima dovolj moči in uglajenosti, vse skupaj pa nadgradi z zmerno porabo goriva. Na koncu je potovalni računalnik pokazal okroglo številko, 7,0 litra. Kot zadnji je prišel na vrsto še dvolitrski dizel: 130 prevoženih kilometrov s skoraj polovico avtoceste je realen pokazatelj njegove varčnosti. Na koncu je potovalni računalnik še vedno kazal 1.030 kilometrov dosega, povprečna poraba pa se je ustavila pri 5,5 litra. Vsekakor ne dosega uglajenosti bencinskih bratov, a akustična stekla spredaj in izdatna zvočna izolacija zelo dobro zadušijo njegov dizelski značaj. Vsekakor izbira za tiste, ki prevozijo več kilometrov in si želijo iz avtomobila po več sto ali tisoč prevoženih kilometrih stopiti spočiti.
Pakete opreme Active, Ambition in Style, ki smo jih vajeni pri aktualnih Škodinih modelih, bosta zamenjala nova opremska paketa Essence in Selection, ki ju, z dodatnim prestižem in naborom trajnostno pridobljenih materialov, dopolnjujeta še opremski opciji Sportline in Laurin & Klement. Cene za slovenski trg so že znane (cenik), prvi avtomobili pa bodo na ceste zapeljali septembra.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "V lov za premijskimi tekmeci"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Svak ima 2 leti starega Mercedesa cla 45 amg, Tut tam so črički močno prisotni pa stane avto veliko več.
Ravno vceraj se vozil v 5 let starem superbu. Toliko skripajoce plastike pa ze dolgo nisem slisal. Majo se kar dolgo pot do “premium” oznake