Reportaže

BMW i8: moja vrnitev v prihodnost

BMW i8 je električno-bencinski športnik, ki te brez pomoči norega znanstvenika, doktorja Emmetta Browna, v trenutku popelje v prihodnost. S svojim futurističnim videzom brez dvoma izstopa in za trenutek se za volanom počutiš kot Marty McFly, vendar tisočkrat bolj kul.

Vsak filmoljub se je takoj spomnil dveh glavnih junakov iz kultnega filma ”Vrnitev v prihodnost”, kjer je imel glavno vlogo tudi DeLorean, futuristično oblikovano vozilo, ki še zdaj velja za enega izmed najbolj odbitih predstavnikov v avtomobilski industriji. Moj “krivec”, zaradi katerega sem bil nekaj dni bolj oblegan kot filmska zvezda, je BMW i8, najine dogodivščine pa bom opisal v naslednjih nekaj odstavkih, ki povzemajo moje doživetje prihodnosti.

V zadnjem času (letu) so številni ljubitelji posvetili veliko pozornosti trem luksuznim športnikom, ki poleg zapeljivega videza navdušujejo množice s svojim hibridno-bencinskim pogonom. McLaren P1, Ferrari LaFerrari in Porsche 918 Spyder uporabljajo električne motorje, ki pomagajo ogromnemu bencinskemu motorju pri doseganju spoštljivih številk. Na drugi strani imamo BMW-jevega i8, ki je, kljub identični filozofiji, popolno nasprotje – majhen trivaljnik dopolnjuje električni motor.

1,5-litrski trivaljnik postreže s 170 kilovati, ki jih dopolni še 96-kilovatni elektromotor za skupno moč sistema 266 kilovatov oziroma 362 ”konjskih moči”. Glede na obliko karoserije si marsikdo misli, da jih je malo, a se ob prvem pritisku na stopalko za plin vsak hec konča. Skozi izpušni cevi se sliši gromek zvok, ki se prenaša tudi v notranjost vozila. Prvih nekaj kilometrov sem bil pozitivno presenečen in šokiran nad lastnostmi, ki jih prinaša majhen trivaljnik.

BMW i8 je posebnež v vseh pogledih. Dejstvo. Takoj po prevzemu sem se odpravil do dirkališča Raceland v Krškem (hvala za prijaznost in dostop do lokacije za fotografiranje!), med potjo pa se je za menoj obrnilo rekordno število ljudi. Nekateri so bili obzirni, drugi manj, številni so iz žepov vlekli mobilne aparate, nekaj posebnežev pa se je zaradi občudovanja, takrat še edinega takšnega primerka na sončni strani Alp, kmalu “zaletelo” v naju. BMW i8 pri opazovalcu vzbudi čustva, namenjen je razkazovanju moči in tehnologije, ki jo v tem trenutku premore bavarski proizvajalec, zato sem se tudi sam odločil, da tokrat naredim prav posebne fotografije – primerne njegovemu značaju.

Vsi zagotovo poznate temeljni zakon antilogike oziroma bolj razširjen Murphyjev zakon – če gre kaj lahko narobe, bo tudi šlo. No, ta zakon bi lahko poimenovali tudi po meni, kajti vedno, ko nestrpno pričakujem meni ljubo vozilo, gre nekaj narobe. Med testom Fieste ST je Slovenijo zajel žled in gospodična je bila kar štiri dni ujeta v ledenem oklepu, pri Astri OPC je padal dež sedem dni brez prestanka, med testom Focusa ST je pet dni snežilo, zato nisem ob prevzemu i8 pričakoval nič drugega. Edini deževni dan v zadnjih štirinajstih dneh je padal ravno na dan, ko sem ga fotografiral. In to ni bil navaden deževen dan, od zjutraj do večera je lilo kot iz škafa – Pirmanov zakon.

S pomočjo karbonske školjke in aluminija tehta i8 le 1.495 kilogramov, zato je med vožnjo lahkoten in, zaradi nizko nameščenih baterij, zanesljiv ter dobro vodljiv. Sredinsko postavljen bencinski agregat poganja zadnji kolesni par, medtem, ko elektromotor poganja sprednji kolesni par. V eDrive načinu ima skromnih 31 kilometrov dosega, vendar slednji pridejo prav pri speljevanju in za neslišno vožnjo po mestu. Najbolj ironično pa je po mojem mnenju predvsem dejstvo, da i8, kot ekološko in izredno varčno vozilo, polni baterije le v programu Sport. Torej: voziti moraš hitro, porabiti več bencina in silovito pospeševati ter zavirati, da se izpraznjena baterija polni. Ekološki nesmisel?

Kljub slabemu vremenu in obilici dela s fotografiranjem sem v najinem druženju užival, kot že dolgo ne. Sčasoma sem se navadil tudi na radovedneže in obilico vprašanj, oprostim mu celo  naporno vstopanje in izstopanje. Posebnež s ceno v višavah vsekakor ni racionalen nakup, a bo zagotovo visoko na seznamu želja tistih, ki si ga lahko privoščijo – tudi če morajo zanj doplačati še sto tisočakov, da preskočijo čakalno vrsto in so še hitreje v središču pozornosti.

Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.

Mnenja uporabnikov

Napiši prvo mnenje!


 
Aleks Humar in Renault Clio R3T: najbolj vroča voznik in dirkalnik na sončni strani Alp
Blaten in moker začetek relija Rebenland