Včasih se niti ne zavedamo, kako zelo nam je nekaj všeč, dokler nam ne dajo vedeti, da morda kmalu ne bo več na voljo. Športni terenci so postali “vroča roba” avtomobilske industrije, sila praktični in nekdaj zelo zaželeni karavani pa so v tem pogledu postali skoraj ogrožena manjšina. Samo zaradi trendov, ne glede na to, kako zelo praktični, uporabni in – če že govorimo o Focusu – navdušujoči so v vožnji.
Ko je vse na svojem mestu
Spomnim se prve generacije Focusa, mislim, da je bilo jeseni leta 1998. Takrat smo bili doma eni izmed prvih na trgu, ki smo se odločili prav zanj. Srebrne barve je bil in spomnim se, da je bil za tiste čase eden najbolj zanimivo oblikovanih modelov na naših cestah. Prevrtim čas nekaj let naprej in se spomnim, da sem prav s tem Focusom naredil prve samostojne kilometre po opravljenem vozniškem izpitu. Kot se spodobi, sem z njim izgubil “nedolžnost” in zapel ob robnik ter ob igranju z ročno zavoro po zasneženem parkirišču bližnjega trgovskega centra naslonil odbijač na bližnji prometni znak (oprosti, mami!). Še danes se spomnim, kako noro vodljiv je bil in zabaven.
Četrta inkarnacija Focusa počasi zaključuje svojo pot, a vrednote, ki jih je postavil tisti prvi, so še vedno prisotne. Položaj za volanom je izvrsten, ravno prav mesnat volanski obroč je skoraj idealen za moje roke, sedenje je dokaj nizko in zdi se, da se med vožnjo kar spojiš z avtom. V zavojih ostaja prvak voznih lastnosti, ravno prav dinamičen in agilen, hkrati pa tudi pri cestnih nepravilnih v običajni vožnji ni pretirano trd ali neudoben.
Velik zaslon na dotik in analogni števci
Precej očitno je, da želi Focus slediti digitaliziranim tekmecem. S prenovo je dobil velik 13,2-palčni zaslon na dotik, ki deluje z najnovejšim sistemom Sync4. S tem je pridobil nekaj obvezne digitalizacije in sodobnih storitev povezljivosti, ki jih napredni uporabniki pričakujejo. Po drugi strani so zanimivo rešitev našli pri merilnikih pred voznikom. Ti so v svoji osnovi še vedno analogni ter prav osvežujoče pregledni in preprosti.
Dva praktična karavanska Focusa iz naslova, ki smo ju začasno posvojili v našem uredništvu, sta bila opremljena s paketoma Titanium in ST-Line. Če za začetek spomnim, je bila oprema Titanium včasih v vrhu Fordove ponudbe modelov. No, danes je vstopna, a to hkrati daje vedeti, da so pravzaprav vsi Fordovi avtomobili že na začetnem nivoju zelo dobro opremljeni. ST-Line je, kot daje vedeti že ime, nekoliko bolj športno navdahnjen opremski paket.
Med obema karavanoma je že na prvi pogled nekaj oblikovnih razlik, imata pa enako prednost v zadnjem delu vozila: izdatno prostoren prtljažnik s 608 litri z ravnim nakladalnim dnom, dodatno gumijasto zaščito in predalom za umazanijo, kamor lahko shranimo kakšno umazano obutev ali mokra oblačila.
Pogled na sprednji del razkriva drugačni maski, luči in oblikovanje odbijača. Bok odraža enake izrazite oblikovalske poteze, ki vozilo optično podaljšujejo in poudarjajo njegovo dinamičnost in stabilnost, medtem ko imata opremi drugačna platišča: del paketa Titanium so 16-palčna jeklena platišča z zanimivimi pokrovi, pri ST-Line pa so vključena 17-palčna platišča iz lahke litine. Pri obeh so seveda že vključeni osnovni nosilci prtljažnika, ki so v paketu Titanium srebrne barve, v ST-Line pa kontrastno črne, kar je usklajeno s črno obrobo stranskih stekel. Zadek kaže manj odstopanj, rdeči karavan z opremo ST-Line ima drugačna zaključka izpušne cevi, oznako paketa opreme in difuzor zraka.
V notranjosti paket ST-Line prinaša nekaj kontrastnih dodatkov in spodaj športno prirezan volanski obroč, vozniki pa bodo hitro opazili tudi drugačno upravljanje menjalnika, ki je pogojeno s pogonom – blagohibridni Focus ST-Line ima klasično menjalno ročico 7-stopenjskega samodejnega menjalnika, dizelski Titanium pa vrtljiv gumb za upravljanje 8-stopenjskega samodejnega menjalnika. Sicer pa z vidika voznikove ergonomije in vključenih dodatkov med obema karavanoma praktično ni bilo razlik, saj so ob serijski opremi pri zastopniku obema dodali tudi zimski paket (ogrevana prednja sedeža spredaj, ogrevan volanski obroč in zelo praktično ogrevano vetrobransko steklo, ki v obdobju nizkih temperatur prihrani kar nekaj časa in napora), paket vozniških pomagal (med njimi prilagodljiv tempomat s funkcijo Stop&Go, sistem za zaznavo mrtvega kota in prečnega prometa s samodejnim zaviranjem, širokokotna vzvratna kamera), dodatno zatemnjena stranska in zadnje steklo ter dinamična matrična LED prednja žarometa – v skupni vrednosti 2.380 evrov. Veliko? Da in ne, če upoštevamo, da polovico te vrednosti pokrije Fordov bon v višini 1.200 evrov, do katerega je upravičen vsak kupec novega Focusa.
Dvakrat Eco, enkrat Blue in enkrat Boost
Ker smo dobili priložnost, da smo lahko hkrati vozili oba karavanska Focusa – tisti z opremo Titanium je imel 1,5-litrski dizelski pogon EcoBlue (85 kW/115 KM), drugi z opremo ST-Line pa litrski blagohibridni bencinski pogon EcoBoost (114 kW/155 KM) – se nismo mogli upreti primerjavi ekonomičnosti pogona. Enega za drugim sva z Urško odpeljala na 120 kilometrov dolg testni krog, da bi ugotovila, kako se dizelski pogon obnese v primerjavi z elektrificirano bencinsko različico in kje – če sploh kje – ga še vedno užene pri varčnosti porabe.
Že hiter pogled na cenik pokaže, da je dizelski pogon le malenkost dražji (290 evrov) kot blagohibridna opcija s samodejnim menjalnikom. Ima pa dizelski pogon vključen 8-stopenjski menjalnik, medtem kot je v blagem bencinskem hibridu vgrajen 7-stopenjski samodejni menjalnik. V praksi sva tako opazila, da je imel dizelski Focus med vožnjo po avtocesti pri hitrosti 130 kilometrov na uro opazno nižje število motornih vrtljajev; verjetno je tudi na ta račun dizelski motor tam porabil precej manj (0,9 litra razlike na 100 kilometrov). Blago-hibridni bencinski Focus se mu je s porabo precej bolj približal v vožnji po regionalnih cestah, kjer hitrosti ne presegajo 90 kilometrov na uro in so pospeški dokaj enakomerni (0,3 litra razlike na sto kilometrov). V mestni in primestni vožnji se je – povsem pričakovano – bistveno boljše odrezal elektrificirani bencinski Focus (0,3 litra razlike na sto kilometrov). Na koncu je bila skupna poraba zelo podobna, razlika je bila po 120 prevoženih kilometrih, od katerih sva približno polovico prevozila po avtocesti, vsega 0,2 litra v prid dizelskega motorja.
In hiter zaključek najinega hitrega preizkusa dnevne ekonomike? Če se pretežno vozite v uravnoteženi kombinaciji mestne vožnje z zastoji in dokaj tekoče primestne ali regionalne vožnje, je praktično vseeno, katero izmed pogonskih različic izberete. Pravo prednost dizelski pogon pokaže šele pri avtocestnih hitrostih in čeprav je doplačilo zanj minimalno, je v tej točki modro pogledati v prihodnost in ob nakupu preveriti še okvirne stroške rednega vzdrževanja.
In če smo že pri denarju, sem za konec prihranil še en zanimiv delček zgodbe. Focus spada v kompaktni razred in je po velikosti povsem primeren za potrebe štiričlanske družine, še toliko bolj v karavanski karoserijski izvedenki. Njegova cena v primerjavi s povprečjem kompaktnega razreda, ki ga sicer dodobra oblikujejo dražji križanci, pa je bolj ugodna. V našem primeru je bila cena dizelskega Focusa z opremo Titanium in prej naštetimi dodatki v osnovi 31.290 evrov, v primeru nakupa s financiranjem (z upoštevanjem Ford bona in ob izbiri hišnega financiranja) pa 26.805 evrov. Blago-hibridni bencinski karavanski Focus stane po ceniku z dodatno opremo vred 31.710 evrov, v primeru nakupa s financiranjem (z upoštevanjem Ford bona in ob izbiri hišnega financiranja) pa 27.180 evrov.
Besedilo in foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Dva praktična po solidni ceni"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Tudi jaz pohvalim primerjavo porabe. Kako je pa kaj na dolgi rok vzdrzljiv ta 7-stopenjski menjalnik, ima kdo izkusnje? Kolikor gledam, je to Powershift, ampak baje drugacna izvedba in ni problematicen?
Dobra primerjava kar se tiče porabe pri različnih režimih vožnje. Tu dejansko težko opravičiš nakup dizla, razen če se res večina km naredi po AC. Sklepam, da je bencinar tudi bolj poskočen, tistih 40 km več bi se moralo poznati.