Za uvod, malo za šalo in malo za res, je odgovor zelo enostaven: na elektriko se najbolj splača voziti tistemu, ki dela veliko kilometrov in se polni izključno na brezplačnih javnih polnilnicah. Logično, a verjetno nesprejemljivo večini osveščenih uporabnikov, predvsem pa nesmiselno z vidika prihodnosti, ko na brezplačno javno polnjenje nima smisla računati.
Prvi vtis, ko govorimo o cenah električnih avtomobilov, je, da je njihov nakup opazno dražji v primerjavi z avtomobili, opremljenimi z motorji z notranjim zgorevanjem. Zanimivo bi bilo pokukati v kalkulacije proizvajalcev, ampak ker do njih ne bomo nikoli prišli, lahko na tem mestu le verjamemo, da gre za pribitek, povezan z razvojem in ceno izdelave baterijskih sklopov, ne pa na primer svojevrsten luksuzni davek na vse, ki bi se radi med prvimi vozili na elektriko.
Pri električnih modelih, ki smo jih primerjali na testu PRIMA, je povprečna razlika med nakupno ceno električnega in primerljivega bencinskega oz. dizelskega modela, brez upoštevanja subvencije v višini 7.500 evrov, znašala 16.280 evrov. Najmanjšo razliko smo zasledili pri Smartu EQ forfour (dobrih deset evrskih tisočakov), največjo pa pri Renaultu Zoe in Volkswagnu e-Golf, kjer je bila še enkrat višja (blizu dvajset evrskih tisočakov).
Električne modele smo postavili pod drobnogled z vidika stroškov lastništva, tokrat seveda ne med sabo, ampak smo jim ob bok postavili primerljive bencinske oz. dizelske modele iste ali povezane znamke. Pri izračunih smo upoštevali nakupno ceno, znižano za trenutno veljavno subvencijo, ki smo ji dodali stroške zavarovanja* ter rednega vzdrževanja za obdobje petih let pri prevoženih 75.000 km in 200.000 km.
Morda se bo komu zdela prevožena kilometrina pri določenih modelih ekstremna (npr. Zoe ali Smart z 200.000 prevoženimi kilometriv petih letih), a so tudi glede na naša merjenja porabe načeloma vsi električni modeli sposobni tovrstnega napora, ki za voznika pomeni od 40-110 prevoženih kilometrov dnevno.
Zanimivo je videti, da imajo električna vozila sicer nižje stroške rednega vzdrževanja – v povprečju za 668 evrov pri 75.000 prevoženih km in 1.022 evrov pri 200.000 prevoženih km – a imajo po drugi strani precej višje stroške zavarovanja, v povprečju naše testne flote kar za 1.144 evrov v obdobju petih let. Razlog za to lahko najdemo tudi v dejstvu, da je strošek zavarovanja odvisen od cene vozila, kjer zavarovalnice seveda ne upoštevajo znižanja v obliki subvencije, prav tako kot tega ne počnejo za trgovske akcijske nakupne cene. Določen prihranek (min. 310 evrov) prinaša še dejstvo, da so električna vozila oproščena plačila letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu.
Ob pregledu zbranih podatkov je jasno, da znaša pod črto najmanjši pribitek za nakup električnega avtomobila v primerjavi s klasično pogonsko opcijo pri Smartu EQ forfour, medtem ko imajo najvišji pribitek Renault Zoe, Volkswagen e-Golf in Hyundai Kona Electric, pri čemer, presenetljivo, število prevoženih kilometrov ne igra posebne vloge. V povprečju je razlika v stroških lastništva po petih letih, brez upoštevanja goriva oziroma elektrike, znašala okvirno 9.000 evrov.
Kako primerjati stroške na prevoženi kilometer?
Morda je prav, da se za začetek ustavimo pri klasično gnanih avtomobilih, kjer smo bolj vajeni spremljanja porabe. Najbolj natančni in primerljivi so načeloma zapisi istega uporabnika, ki si vestno beleži porabo na podlagi natočenih količin goriva in prevoženih kilometrov na bencinskem servisu. Enako pravzaprav velja za merjenje porabe električnih avtomobilov, kjer je najbolj relevantnen podatek za izračun povezan z beleženjem porabe količine električne energije s polnilnega mesta. V praksi smo pogosto povsem zadovoljni s podatki potovalnega računalnika, ki morda ni tako natančen, je pa bistveno bolj praktičen.
Če želite torej porabo svojega avtomobila primerjati konkretno z enim od električnih modelov, ki smo jih vozili na tokratnem testu, smo za osnovne podatke za primerjavo že poskrbeli v prispevku, kjer smo opisali naše izkušnje v vožnji in dodali tehnične podatke. Mi pa se bomo izračuna tokrat lotili bolj sistemsko, na podlagi okvirnih podatkov, ki si jih lahko kasneje vsak prilagodi v skladu s svojimi potrebami.
Spodaj najdete dva primera, prvi ima za osnovo običajen paket domače elektrike, drugi pa takšnega, ki ima trenutno največjo razliko med ceno visoke in nizke tarife. Točka preloma, pri kateri smo pokrili začetno razliko v stroških lastništva električnega avtomobila, se giblje nekje okrog 150.000 prevoženih kilometrov. Sama številka v našem primeru niti ni toliko bistvena, saj se lahko opazno spreminja glede na vstopne podatke, ki so pri električnih avtomobilih še bolj občutljivi kot pri klasičnih pogonskih različicah. Prva od spremenljivk, ki med letom močno variirajo v odvisnosti od vremenskih razmer, je na primer povprečna poraba.
Prav je, da za konec poudarimo, da je v smislu trajnostno naravnane mobilnosti pri odločitvah o nakupu električnega avtomobila po našem mnenju smiselno razmišljati tudi o viru porabljene elektrike ter se v čim večji meri preusmeriti na obnovljive vire, na primer samooskrbo s solarnimi paneli. V primeru zgornjega izračuna bi se točka preloma pri brezplačnem domačem polnjenju premaknila na približno 130 tisoč prevoženih kilometrov. Težko pa si predstavljamo, da bi lahko pri vožnji z električnimi avtomobili bistveno zmanjšali odvisnost od dragih hitrih polnilnic, katerih uporaba se zdi neizogibna na vseh daljših poteh. Ceno na prevoženi kilometer si je sicer mogoče zmanjšati tudi v tem delu, a le na podlagi sklenitve pogodbe s ponudnikom. Tovrstna pogodbena vezava je po trenutno dostopnih podatkih smiselna pri okvirno 20.000 prevoženih km letno ob 15-odstotnem deležu polnjenja na hitrih polnilnicah.
Upamo, da smo vam s predstavljenimi podatki vsaj nekoliko osvetlili ozadje razmišljanja o ekonomiki rabe električnih avtomobilov.
Avtomobilizem.com (Foto: PRIMA.)
*Strošek zavarovanja vključuje AO+ in polni kasko za pet let, 4. premijski razred, brez škodnih primerov (vir: Wiz spletni obrazec).
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Komu se splača voziti na elektriko?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Torej z EV prideš na nič v primerjavi z dizlom ali bencinarjem nekje v najboljšem primeru po 130 prej bi rekel 160 tisoč prevoženi km. Povprečje prevoženih km v Slo je menda 12-15 tisoč. Čakati 10 in več let , da se ti EV izplača, ne vem trenutno to vsaj zame ni noben napredek, večina avto menja prej , če bi imeli vsi avto od nakupa do 10let starosti, bi avtomobilska industrija takoj propadla.
Ponavadi je tako, da tudi, če prej avto prodaš se ti splača, zato ker pač za rabljenega tudi več dobiš in ti ni treba pokrivati celotne razlike z gorivom. Sicer pa ja, EV je tako iz stroškovnega kot ekološkega vidika najbolj primeren za tistega, ki dela veliko km. EV je v bistvu novi dizel, delež bencinarjev bo IMO še dolgo ostal močan.
Se bi strinjal, da je EV smiseln za nekoga , ki dela veliko km, toda tu so pa spet problemi dometa, čas polnjenja, stalno načrtovanje daljši poti in iskanje polnilnic itd.., na koncu je še najboljši EV za po mestu, kjer pa običajno ne narediš ravno veliko km, vsak se odloči po svoje,večinoma je pri nas EV kot drugi avto in ga imajo tisti, ki si to lahko privoščijo predvsem finančno, ni pa prav , da jim moramo vsi preko subvencij pomagati do nakupa. Jaz bi raje dal več denarja za ljudi , ki komaj preživijo in jih je pri nas vse več, kot pa subvencioniral nakupe EV.
Tisti ki delajo veliko km jih lahko delajo zaradi zelo različnih poti. Npr. nek avtodom si ne predstavljam na elektriko pa na leto redko kateri naredi 20k km. Veliko folka se pa v službo vsak dan vozi nekih 100 km, to pa ni noben problem in gre za letno kilometrino preko 20k km.
Jasno, ni pa to nobena revolucija, ampak tam nekje 20% trga pa jaz vidim, da bi bil lahko električen.
Točno tako. EV imam za to, da vsakodnevno naredim od 100-130 km (služba). Polnim ga 90% doma. Je pa res da so v elektrifikaciji še velike možnosti. Pričakujem, da se bo spreminjalo iz leta v leto sploh ko malo prebiram tovarniške novice proizvajalcev. Nič še ni normalno in vizionarsko pri EV.
Zaenkrat ga tretiram kot drugi avto, saj imam poleg še klasika. Ko pa bo tehnologija zelo napredna, cca 5 let, pa verjetno ne bo več subvencij, cene se bodo izenačile s sedanjo klasiko, gorivo in dajatve pa bodo poskočile za uporabo “dinozavrov”. Kupec bo na istem kot sedaj, narava in okolje pa …
Cene se bodo izenačile tako, da bodo cene klasikov dvignili na nivo EV. To se že dogaja, glej cene Fordov, Kie…