Na sedežu AMZS so prisotnim na novinarski konferenci predstavili nekatere ključne elemente za varnost motoristov v prometu in opozorili na večje pomanjkljivosti. Še preden se je sezona dobro začela, je namreč na žalost na naših cestah umrlo že šest motoristov.
Primerna čelada, kvalitetna oblačila in pamet v glavo
Kot je dejal Dejan Letnar, strokovni vodja šole vožnje pri AMZS, lahko motoristi sami storijo največ za svojo varnost in varnost ostalih udeležencev v prometu. Izpostavil je tri ključne točke, ki aktivno povečajo varnost motorista:
- primerna zračna oblačila pravih dimenzij,
- med vožnjo vedno zapeta čelada s spuščenim vizirjem in
- primerna hitrost v naseljih.
Seveda pa je potrebno poznavanje motorja, njegovega obnašanja pri zaviranju in predvsem velika mera samokontrole. S tem se strinja tudi Brane Legan, inštruktor varne vožnje pri AMZS, ki je dodal: ”Rezultati kažejo, da je vožnja motocikla zahtevna in vedno predstavlja tveganje za nastanek različnih nevarnosti. Vzrok je verjetno v tem, da je odgovornost premalo osebno upoštevana (lastna krivda, odpadel kos prtljage). Morali bi preveriti pogoje za vožnjo, zavarovati vse kose prtljage in pravočasno oceniti vozne pogoje ter preprečiti možnosti padca ali zdrsa. Različni predmeti, kot so ptiči ali insekti, so vsakdanjost pri vožnji, pa tudi tu se nevarnost povečuje s hitrostjo. Podatek o zaspanosti pa opozarja na celoten sklop vožnje, kjer monotonost voženj lahko povzroči upad pozornosti.”
Obeta se obvezen tečaj za mlade voznike, višje varnostne zahteve
Pri AMZS-ju so dali pripombe na Zakon o voznikih, zato se letos tam obetajo spremembe. Novopečeni vozniki v kategoriji A in A2 bodo morali obvezno opravljati tečaj za voznika začetnika. ”Gre za specifično kategorijo, torej enosledno vozilo, zato smatramo, da bi bilo dobro za voznike, da se udeležijo tečaja za voznika začetnika,” je pojasnil Letnar.
Skupno število nesreč je že nekaj let v upadu, a se v obratni smeri povečuje število nesreč, v katere so vpletena enosledna vozila. Kljub nenehnim opozorilom voznikov, številnim brezplačnim delavnicam in vedno boljšim varnostnim standardom v motorjih, je nesreč vedno več. V lanskem letu je na slovenskih cestah umrlo 125 oseb, od tega 26 motoristov.
Do leta 2017 bodo morali imeti vsi novo zasnovani motocikli z motorjem prostornine nad 125 kubičnih centimetrov serijsko vgrajen sistem proti blokiranju koles med zaviranjem (ABS). To določilo pa ne velja za motocikle s prostornino od 50 do 125 kubičnih centimetrov. Slednji bodo morali imeti kombinirani zavorni sistem CBS, medtem ko vgradnja sistema ABS ne bo obvezna.
Sistem varnostnih blazin za motoriste reševalce moteč
Jeseni je Petrol skupaj z nekaterimi podjetji poskrbel za donacijo desetih jopičev z zračnimi blazinami za vse slovenske motoriste reševalce. Sistem igra izjemno pomembno vlogo pri varovanju motorista pri padcu, a je po besedah Danijela Andoljška trenutno neuporaben. Zaradi svoje zasnove zmanjšuje agilnost reševalca na motorju, ki je opremljen še s svojim jopičem, v katerem ima vse nujne medicinske pripomočke.
Zaenkrat so jopiči v fazi testiranja, a jih zaradi omenjene pomanjkljivosti preveč ovirajo pri njihovem delu, zato pospešeno iščejo nove rešitve. Motoristi reševalci letno izvedejo od 550 do 600 intervencij, od katerih jih je večina na področju Mestne občine Ljubljana. S takšnim načinom dela jim uspeva na primer pri pacientih z izvenbolnišničnim srčnim zastojem povečati odstotek dolgoročnega preživetja iz običajnih 13% na 21%.
Zdravje in življenja ljudi v nujnih primerih pogosto ohranjajo prav reševalci motoristi, katerih življenje je v času intervencije prav tako izpostavljeno nevarnosti.
Vozniška kultura se izboljšuje
V AMZS so izvedli raziskavo o pripravljenosti motoristov na novo sezono in o težavah, s katerimi se motoristi srečujejo na cestah. Sodelovalo je 1.113 motoristov vseh starosti in voznikov različnih vrst motorjev, od potovalnih, naked in enduro, do športnih motorjev in chopperjev.
Študija ugotavlja, da motoristi premalo poskrbijo za svojo varnost in vidnost na cesti. Motorja ne uporabljajo kot prevozno sredstvo, ampak predvsem za preživljanje prostega časa. Vsakemu tretjemu motoristu hitrost in način vožnje v skupini pogosto ne ustrezata. Problem mnogih motorističnih parov je dremanje sovoznika. Večino motoristov pa je med vožnjo že zadel ptič ali večji insekt. Rezultate raziskave lahko vidite na fotografijah v galeriji.
Besedilo, fotografije in video: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen