No, če sem čisto iskren, so »ta male« tri naravnost navdušene nad čisto vsakim kombijem oziroma busavtom, ki ga pripeljem domov. Ne glede na moje osebne preference, je navdušenje otrok v čisto vsakem od njih identično – veliko. Da je temu tako, dokazuje tudi dejstvo, da so se v vsakem od njih doslej z lahkoto celo uro prav lepo igrale, brez da bi moral za to sploh zapustiti domače dvorišče. A povsem brez moje pomoči v uvodu ni šlo. Zadnja prtljažna vrata so velika in odpirajo se navzgor. Zato je treba pri odpiranju, še bolj pa pri zapiranju, premagati veliko silo opornih blažilnikov vrat ter v isti sapi paziti, da te ne udarijo.
Zmaga je prehod med prednjima sedežema
Med igro so tako vsa vrata odprta, otroci pa se sprehajajo »gor in dol« po kabini. V njihovih očeh je eden najbolj navdušujočih elementov Toyote Proace prehod med prednjima sedežema, skozi katerega lahko dostopajo iz zadnjega v prednji del in obratno. Podobno navdušene so tudi nad možnostjo vstopa in izstopa v kombi skozi katerakoli od skupno petih dostojno velikih vrat. Prav zabavajo se tudi pri premagovanju ovir, ali bolje rečeno, plezanju preko poklopljenih naslonov sedežev v drugi in tretji vrsti.
Za hlajenje razgretih glav
Hčere so tudi že stopile v obdobje, ko si znajo iti tudi na živce in torej rabijo občasno malo več miru in zasebnosti. Nič čudnega torej, da jim je osemsedežna zasnova preizkušenega Proace Versa nudila dodatno prednost, saj so se lahko razgrete glave hladile v miru, posedene vsaka v svoji vrsti sedežev.
Kombiju tu ne morejo parirati
Ker je glavnina preizkušenih avtomobilov bodisi limuzin, karavanov ali terencev, je v vseh širinskega prostora zadaj praviloma sicer dovolj, ne pa tudi v izobilju. Otrokom še bolj všečne ločene sedeže in tudi nekaj več širinskega prostora najdemo jasno v enoprostorcih, a takšnega razkošja in spodobnih sedežev kot v izdelku tipa Toyota Proace Verso ne gre pričakovati v nobenem od njih.
Prijetno in predvsem udobno
Všečnost notranjega razkošja s »komolčnim« prostorom bi znala biti problematična na parkiriščih, a tam zasnova avta z zadnjimi drsnimi bočnimi vrati prepriča na celi črti. Z njimi sem namreč vedel, da so tako »naša« vrata kot tudi vrata zraven parkiranih avtov varna pred udarci, dostop v in iz Proacea pa je skozi dostojno velike odprtine na boku prijeten in predvsem udoben.
Predvsem ena velika igrača
Zanimivo, kako se razlikuje dojemanje okolice skozi oči otrok v primerjavi z dojemanjem skozi oči nas odraslih. No, pravzaprav je dojemanje sveta skozi oči vsakega posameznika drugačno, a pustimo to. Medtem, ko sam v vsakem avtu, tudi v Toyoti Proace Verso, cenim predvsem kako se avto pelje in kako uporaben zmore biti, so z neobremenjenostjo stanja sveta okoli njih otroci prepoznali v njem predvsem veliko igračo, ki ima to dodano vrednost, da jih lahko tudi kam odpelje. Ko sem jo vrnil, morda res niso dobesedno točili solz za njo, a sem imel občutek, da jim je bilo vseeno bolj žal za Toyoto Proace Verso kot pa recimo za sedemkrat dražjim BMW-jem M760Li. Za BMW-ja tudi nikoli niso rekle, da bi ga imele, za Proace pa večkrat.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen