Petnajst let nazaj sem bil v enem od takrat razpoložljivih potniško prilagojenih dostavnikov izrazito pozitivno presenečen, kako nepričakovano udoben in vsesplošno uporaben je bil. Od takrat sem imel priložnost še nekajkrat priti v stik s podobnimi kombiji in občutki so bili od primerka do primerka različni. Pri enih sem bil podobno navdušen kot v »mojem« prvem srečanju, pri drugih sem ostal hladen.
Plod »dostavniškega« sodelovanja
Približno leto dni nazaj sem dobil v roke najprej Peugeotovega, takoj za tem pa še Citroënovega predstavnika tega razreda. Obema sem spisal cel hvalospev ter pod črto na številnih področjih vlekel vzporednice z izkušnjo vožnje v osebnih avtomobilih. Ker sem doslej že imel primere, ko sem bil ob prvem stiku z vozilom navdušen, po določenem času pa ne več tako zelo, me je zanimalo, če bi se v primeru Toyote Proace Verso ta zgodba lahko ponovila. Kdor še ne ve, Proace Verso je eden od trojčkov, ki so plod sodelovanja skupine PSA in Toyote.
Še vedno drži
Povzeto zelo na hitro moram reči, da ostajam pri svojih dosedanjih stališčih. Za začetek je tu ergonomija sedenja. Položaj za volanom sicer res ni povsem na ravni ureditev voznikovih delovnih mest v najboljših osebnih avtih, saj mu nagaja nekoliko oddaljen volanski obroč (tudi ko je ta povsem »iztegnjen«), a se med sebi podobnimi vseeno uvršča med boljše. Med vožnjo, po zaslugi za dostavnike učinkovite zvočne izolacije in udobno nastavljenega vzmetenja, prepriča s sproščenostjo in nenapornostjo tudi na daljših poteh. Da bo med vožnjo prijetno tudi zadnjim potnikom, poskrbi ločen sistem prezračevanja, ki vpihuje temperiran zrak s stropa. Za nekatere dobro in za druge malo manj je le dejstvo, da ni odpiranja oken v zadnjem delu, zaradi česar se je za potrebe zračenja treba v celoti zanašati na klimatizacijski sistem avta.
Praktično neslišno
Pogonski motor, dvolitrski turbodizel s 110 kilovati, je v mojih očeh še vedno najbolj optimalna motorizacija za tovrstno vozilo. Del zaslug gre nedvomno pripisati izvrstno preračunanemu šeststopenjskemu ročnemu menjalniku. Piko na i primakne odlično delujoč sistem start&stop, ki zmore ugasniti motor celo pri hitrostih pod 23 km/h, po potrebi pa ga ponovno v hipu neslišno zbudi iz spanja alternator-zaganjalnik.
Family za velike družine
S paketom opreme Family je bil preizkušeni Proace založen s skupno osmimi sedeži, kar je botrovalo posebnemu izzivu v katerem sem stlačil vanj vse najbližje družinske člane. Naj samo na kratko povzamem, da je Proace Verso osemsedežnik v pravem pomenu besede. Lahko pa kupec, če je prepričan, da v Proaceu Verso Medium osmih sedežev ne bo potreboval, ob njegovem nakupu izbere opcijo brez zadnje klopi in s tem prihrani 1.380 evrov ter sprosti v zadku več sto litrov prtljažnega prostora.
Proace za vsakega
S časom so se znamke zavedle pomena podrobnega načrtovanja. Pri snovanju zdaj tako že zgodaj v razvojni fazi natančno premislijo in se odločijo, komu vse želijo prodajati vozilo in temu primerno razvijejo njegovo osnovo ter sestavne elemente. Toyoti je v sodelovanju s PSA uspelo točno to. Narediti praktično en avto, ki zmore skozi številne izpeljanke, kar je posledica izrazite prilagodljivosti njegove tehnične osnove, nagovarjati zelo širok krog kupcev. Naj gre za garaške obrtnike, ki rabijo uporabnega in zmogljivega delovnega »konja«, ali zagrizene poslovneže z aktivnim slogom življenja in družino – vsak lahko najde primernega Proacea.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen