Po uvodnih dnevih vožnje z njim mi je postalo kristalno jasno, da s hitrostjo vožnje 130 km/h predvidenega skoraj 260-kilometrskega izziva do obale in nazaj nikakor ne bo opravil z eno polnitvijo. Da sem teoretično določil največjo hitrost, ki naj bi mu omogočila opraviti zastavljeno pot brez vmesnega polnjenja, sem na ravnem avtocestnem odseku opravil »natančne« meritve porabe energije.
Nekaj kilometrov viška
Zanašajoč se na podatke indikatorja porabe energije (beri: potovalnega računalnika) sem prišel pri hitrostih vožnje 80, 90, 100, 110, 120 in 130 km/h do naslednjih porab: 12,2 kWh/100 km, 14,0 kWh/100 km, 15,3 kWh/100 km, 17,9 kWh/100 km, 20,5 kWh/100 km in 24,0 kWh/100 km. Preračun zato pokaže, da je hitrost 100 km/h tista prava, saj naj bi z njo, upoštevajoč teoretično razpoložljivih 41 kWh elektične energije, prevozil 267 km ter imel s tem celo nekaj kilometrov »viška«.
Spodbuden začetek
Da bi zmanjšal vpliv prometa na mojo vožnjo sem načrtno izbral nočni čas vožnje. V domačem kraju odklopim Zoe s polnilnice, kjer mi pri 100 % napolnjenosti baterije potovalni računalnik napoveduje spodbuden domet 300 km. Uvodne kilometre poti po lokalnih cestah opravim strogo po omejitvah, ob prihodu na avtocesto pa namestim tempomat na hitrost 100 km/h. Mimogrede, zunanja temperatura je takrat znašala 12 °C, notranje gretje je bilo nastavljeno na 21 °C, režim »Auto« in funkcija klimatske naprave pa sta bila izklopljena.
Ne bo šlo, prvič
Prvi dvomi so se začeli porajati že po uvodnih avtocestnih kilometrih. Po uvodnih »vodoravnih« 30 km poti je potovalni računalnik kazal zaskrbljujočo skupno porabo 5,0 kWh in povprečno porabo 16,7 kWh/100 km. Ker je bil pred mano šele prvi vzpon na poti – Vrhniški klanec – sem brez nadaljnjega razmišljanja takoj prilagodil nastavitev tempomata na 90 km/h.
Vozim »dirko« naprej
Po nadaljnjih 20 km poti pridem do dela na cesti med Uncem in počivališčem Ravbarkomanda z omejitvijo hitrosti 60 km/h. Z mojim vztrajanjem na omejitvi sem sicer razkuril enega od tovornjakarjev, a se iz »znanstveno-raziskovalnih« razlogov nisem pustil motiti in sem vozil svojo »dirko« stisnjen ob desni rob cestišča, še vedno s hitrostjo 60 km/h. Teh nekaj počasnih kilometrov cestnega gradbišča je blagodejno vplivalo na povprečno porabo, a vseeno ne tako zelo, kot sem se nadejal. Poraba se je od vstopa v delovišče namreč spustila z 18,0 kWh/100 km samo na 17,8 kWh/100 km. Ta številka je potem še padala, na vrhu najvišje točke poti – »kucelj« pri Razdrtem – pa se je ustalila pri 17,5 kWh/100 km. Od tod naprej do zastavljenega vmesnega cilja v Portorožu se cesta v povprečju stalno spušča, z njo pa je jasno padala tudi poraba energije.
Ne bo šlo, drugič
Pri cestninski postaji Kozina, po prevoženih 92,4 km poti, porabljenih 15,6 kWh električne energije ter regenerirane 0,4 kWh, postajam skeptičen, da bo hitrost 90 km/h dovolj počasi za vrnitev domov, a z njo vseeno vztrajam. Ob vstopu v predor Markovec ponoven preračun (po 116,7 km prevožene poti ter 17,1 kWh porabljene energije) pokaže povprečno porabo 14,66 kW/h/100 km. V tem trenutku res nisem več verjel, da je 90 km/h dovolj počasi, zato spustim nastavitev tempomata na 80 km/h.
Več, a tudi navzgor
Točno uro in 37 minut po odhodu prispem v Portorož in zabeležim na parkirišču ob hotelu Palace porabljeno energijo 19,0 kWh, prevoženo pot 128,9 km ter preračunano povprečno porabo 14,7 kWh/100 km. Sledi ponastavitev potovalnega računalnika in, ob obljubljenem dometu 177 km (kar je skoraj 50 km več, kot sem rabil) takojšnja vrnitev domov. Ker pa sem se moral do cilja ponovno dvigniti na okoli 300 metrov nadmorske višine, sem preventivno nastavitev tempomata vseeno pustil na 80 km/h.
Premalo, a več sto metrov navzdol
Na najvišji točki poti nazaj, vrh klanca ob Razdrtem, javi potovalni računalnik povprečno porabo 19,3 kWh/100 km, dometa pa pričakovano manj, kot je bilo še poti pred mano. Toda od tu naprej se moram v povprečju ponovno spustiti za nekaj sto metrov, zato hitrosti nisem še dodatno nižal. Po spustu z Vrhniškega klanca in preostalih 30 kilometrih poti je potovalni računalnik javljal domet 50 km. Posledično sem z dodatno samozavestjo ponovno dvignil potovalno hitrost na 90 km/h. Še tri kilometre naprej vidim, da gre lahko tudi hitreje, zato se vrnem na uvodno nastavitev tempomata – 100 km/h. Dve uri in 58 minut po startu avanture prispem na cilj, na izhodiščno točko. Tam Zoe Z.E. 40 ob 7-odstotni napolnjenosti baterije pokaže domet 20 km. Pri tem naj bi na poti nazaj porabil 19,5 kWh električne energije, kar se preračuna v povprečje 15,2 kWh/100 km.
Ne pozabi na izgube pri polnjenju
Naslednje jutro pred odklopom polnilnega kabla odčitam porabo natanko 45,1 kWh energije, kar pritrjuje dejstvu, da je bila baterija res konkretno izčrpana, ter da se pri električnem avtu pri natančnih preračunih porabe električne energije ne sme pozabiti na izgube, ki nastanejo pri tekom polnjenja baterije.
Počasi, a vztrajno
Večje baterije generacije 1.2 elektro avtomobilov, kot jih imenujem jaz, predstavlja v mojih očeh zelo zanimivo alternativo običajno gnanim avtom. Na daljše poti sicer povsem brez preračunavanja dometa, ob upoštevanju razporejenosti polnilnic, še nekaj časa ne bo šlo. Navsezadnje so polnilne točke še vedno razmeroma redko posejane, a se stanje tudi na tem področju počasi, a vztrajno izboljšuje.
Talisman Z.E.
Če z domačim Fluenceom Z.E. pokrijemo približno 85 % naših današnjih potreb po uporabi avta, bi jih Zoe 40 kW pokril že približno 95 %. S tem je Zoe v mojih očeh že dovolj vsakodnevno uporaben, da bi o njem lahko začel resno razmišljati. Težavo predstavljajo le njegove zunanje dimenzije, saj je preprosto premajhen za našo družino. Ni kaj, Renault, naredite Talisman Z.E. s približno 60 kWh baterijo in zmožnostjo hitrega polnjenja, pa si sežemo v roke.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
25 komentarjev za "Avantura"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Stric od moje ga uporablja dnevno, kot službeno vozilo. Je lepo dejal, da je zabaven avto in zanimiv ampak imel ga pa ne bi. Da je zaenkrat s svojim bencincem povsem zadovoljen. Jaz ga smatram kot čisti mestni avto. Ampak kot sem že dejal, dokler ga nimam kje normalno doma polnit v bloku, ne bi hvala.
Test je narejen, kot da bi testiral x6 na pravem terenu ?. Sicer, kdo pa se vozi v Portoroz, ter takoj nazaj? V normalni uporabi bi ziher skocil v morje, al pa vsaj nekaj pojest, mogoce oddelal 8ur sluzbe. Ta cas pa ni vrag, da ga nebi priklopil na polnilno postajo. Zgresen test.
Ne bo šlo, nič ne bo ne s skakanjem v vodo ne s pico: samo babico peljem na portoroško letališče, že čez dobro uro pa imam v Vili Podrožnik slavnostno kosilo. (Upam, da mi od Vrhnike naprej ne bo treba štopati.) Kar se pa tvoje bistroumne pripombe na mojo osebo tiče: to, da se slučajno pišem Aston, še ne pomeni, da je omenjeni avto »moj« – tako kot tvoj nick očitno pomeni vse prej kot to, da si ti džek.
Ja pa menda ne boš šel na tako večerjo v bogem francozu?
Kaj pa popust za ev?
37.000 € za avto z omejeno (mestno/primesto) uporabnostjo – ki poleg tega dela zastoje na AC??
Še takšen elektrofrik bi se moral ob tem dejstvu lopniti po čelu.
ta avto itak ni primeren oz. namenjen avtocesti. To je mestni avto in v mestu zelo živahen..
Zastojev ne dela avto temveč tisti za volanom.
Vseeno bolj uporaben kot tvoj Aston Martin!
Celoten test je itak narejen na popolnoma napačni osnovi…kot da bi od Lamborghini Aventadorja pričakoval, da bo šel odlično po brezpotjih, ker ima 4×4?! Zoe je mestni avto in kot tak sploh ni namenjen za avtocestne hitrosti in razdalje (zato je bila pa tudi poraba na avtocesti tako astronomsko visoka). Za vsakodnevne (pri)mestne vožnje je pa 300 km (realnih 150-200 km) dosega vrh glave dosti…in za tak namen je Zoe (oziroma primerljiv električni avto) odličen!
Živijo Tattoo-. Iskreno žal mi je, če se ti zdi, da je tovrstni preizkus osnovan na popolnoma napačni osnovi, saj gre pri njem za prvenstveno mestni avto. Toda, ali misliš, da zares nikogar na svetu ne zanima, kako se tovrsten avto obnaša na avtocesti? Misliš, da zares nikogar ne zanima, na kaj je moč v takšnih razmerah pričakovati od njegove baterije? No, če nikogar drugega, mene recimo je osebno ta avto iz te perspektive od vsega začetka zelo močno zanimal, saj se sam še zdaleč ne vozim izključno samo po mestu. To je bil tudi glavni razlog, da sem ga zares želel preizkusiti,
Osebno se mi zdi tehnika električnih avtomobilov izredno sveža in na svetu je “celo morje” skeptikov, ki pravijo, da je to vse skupaj BV. Tudi jaz sem bil še kakšnih 5 let nazaj takšnega mnenja, zdaj pa enega uporabljamo doma. Mimogrede, kot z vsemi kakorkoli elektrificiranimi avti sem tudi z ZOE-jem odpeljal dobržen del poti strogo po mestu (natančno 20 km) strogo po omejitvah in izmeril pri tem povprečno porabo 11,2 kWh/100 km. Upoštevajoč teoretično kapaciteto akumulatorja 41 kWh pomeni, da pride Zoe 40 kW strogo po mestu kar 360 km daleč, ne samo 150 do 200 kot si ti zmotno prepričan. Z odličnim spoštovanjem, Peter
Tudi clio velja bolj za mestni avto kot pa kaj drugega, pa se clioti se zdalec ne vozijo samo po mestu. Osebno se mi zdijo Petrovi testi elektricarjev zelo zanimivi.
Živijo thunderbolt … hvala lepa za povratno informacijo. Me veseli, da najdeš v mojih zapisih kakšne zanimive podatke. LP Peter
In naj za to plačam 36500 €?
Saj te nihče ne sili…nove tehnologije so bile pa od nekdaj drage (samo spomni se prvih računalnikov / mobitelov / tablic /…).
Seveda ne, zato še odlašam z nakupom česa takega. Sem ga pa peljal in je pustil pozitiven vtis.