Največja Giulia
Če se je še pred časom zdelo, da se je legendarna avtomobilska znamka, ki je nekdaj veljala za nacionalni ponos naših zahodnih sosedov, znašla – podobno kot stranka SLS – že v povsem letargičnem stanju, je dandanes slika precej drugačna. Alfa Romeo se je namreč s pomočjo princev iz razvojnega oddelka kot Trnuljčica ponovno prebudila po večletnem spancu ter pričela resneje nastopati na avtomobilskem zemljevidu. Kar so že takoj na začetku dodobra dokazali z novo generacijo izjemno seksapilne limuzinske Giulie, pri kateri niti pod razno nimaš občutka, da bi bila narejena kakorkoli polovičarsko. Prava avtomobilska renesansa, vam povem!
Ker pa današnja avtomobilska moda čedalje bolj zapoveduje razne interpretacije športno uporabnih križancev, je bilo še samo vprašanje časa, kdaj ga bodo pokazali tudi Milančani. Še posebej zaradi tega, ker so se s tovrstno mislijo poigravali že vse od leta 2003, ko so prvič predstavili koncept »Lotus«.*
»Habemus SUV!«**, so tako v lanskem letu končno obelodanili tudi pri italijanski znamki z logotipom milanskega križa in Viscontijeve kače ter pokazali model Stelvio, s katerim želijo dodobra zagreniti življenje bližnji (premijski) konkurenci iz Nemčije, Švedske in Velike Britanije. 4,68 metra dolg srednje velik športni križanec, ki sloni na že poznani koncernski platformi Giorgio (in ne kakšni Jeepovi, kot bi pričakovali), oblikovno dodobra sledi znanim Giulijinim linijam. Kar pa niti ni preveliko presenečenje, saj se je Alfinim risarjem slednja res posrečila. Tako predstavlja enega lepših in skladneje oblikovanih predstavnikov tega avtomobilskega segmenta, kar pa pri Italijanih, pri katerih je osupljivo oblikovanje včasih celo bolj bistveno od vsebine (spomnite se zgolj Berlusconija), tako ali tako tudi pričakujemo.
A Stelvio vseeno nima lahkega dela! Za lento najlepšega se mora boriti vsaj še z najnovejšim Volvom XC60, Range Roverjem Velar ter Jaguarjem F-Pace, pri čemer se verjetno ne motim preveč, ko trdim, da so vsi ostali (prvenstveno nemški) »manekeni« obsojeni več ali manj na titulo drugega spremljevalca.
Hudič je v podrobnostih
Pregovorno znan italijanski občutek za oblikovanje, pri katerem ni prostora za estetske anomalije (če seveda povsem odmislimo Fiat Multiplo), se tako nadaljuje tudi v njegovi notranjosti, ki se ponaša z enakimi značilnimi elementi kot limuzinska Giulia. Gre torej za izjemen občutek za oblikovne podrobnosti, soliden (a ne ravno izvrsten) izbor notranjih materialov ter rahlo podpovprečen info-zabavni sistem, ki nekako ne sodi v tako drago vozilo. A se slednji vseeno lahko pohvali z dovolj intuitivnim rokovanjem, brez da bi ga bilo potrebno »božati« po zaslonu, kot je to moderno v teh časih.
Resda bi kakšni Audijevi notranji dekoraterji v potniški kabini doživljali rahle napade panike, saj so določeni zaključki (skritih) plastičnih delov precej robato izvedeni, aluminijast dekor deluje sumljivo plastično (pravega so namreč raje uporabili pri tehnologiji podvozja), na razdrapanem cestišču pa se znajo obenem presunljivo oglašati še zablodeli črički. A da ne bo pomote, tovrstne malenkosti niti pod razno ne kvarijo celote. Konec koncev precej podobne notranje občutke nudi tudi konkurenčen Jaguar F-Pace, ki je celo manj ergonomsko popoln od Stelvia. Hkrati pa je potrebno vzeti v obzir, da za dobrih 50 evrskih tisočakov, kjer se pri nemških »glamuroznih salonih na štirih kolesih« šele prične cenik, Stelvio že ponuja skorajda popolno opremljen (če seveda odmislim manko radarskega tempomata, ki ga ni niti med dodatno opremo!) avtomobilski paket.
Vseeno pa so pri dani ceni (ter dokaj novem vozilu) malce manj opravičljive nekatere (pregovorno znane italijanske) nedoslednosti, kot na primer vidno zevajoča špranja pri pokrovu za gorivo ter muhasto delovanje brezstičnega ključa in (še posebno!) avtomatskih prtljažnih vrat, ki se očitno odpirajo zgolj ob določenem medsebojnem položaju lune, zemlje in sonca. To pa so že tiste male nevšečnosti, ki lahko pretehtajo pri nakupu več kot 50 tisočakov vrednega vozila!
Graciozna zver
A prav nobenega dvoma ne pušča Alfin SUV, poimenovan po enem najbolj osovraženih gorskih prelazov med tekmovalci Gira d’Italia, med samo vožnjo, saj so ga italijanski inženirski geniji dodobra okužili z DNK-jem vozno uživaške Giulie. Že zgolj zaradi tega predstavlja enega redkih predstavnikov svoje avtomobilske vrste, ki bi znal navdušiti celo tiste, ki sicer globoko v sebi sovražijo tovrstne športno uporabne križance. Ter morda prepričal vozne puriste, katerim se zdijo besedne zveze med pojmoma »SUV« in »užitek v vožnji« skorajda tako bizarne kot med kot pojmoma »Donald« in »bonton«.
»Meraviglioso!«*** bo tako marsikdo kar sam od sebe izustil, ko se bo prvič zapodil s Stelviom po kakšnih ovinkastih gorskih ridah. Izjemno vozno orientiran avtomobil namreč navdušuje s fantastično lego na cestišču, ki jo zagotavlja odlično uravnoteženo podvozje (idealna razporeditev mase med sprednjo in zadnjo osjo), pri katerem je sicer zadnje večvodilno vzmetenje izdelano v veliki meri iz aluminija, kardanska gred pa celo iz ogljikovih vlaken. Navkljub malce bolj dinamičnim nastavitvam še vedno ponuja dovolj učinkovito blaženje tudi na makadamskih cestiščih. Pohvalno!
Hkrati riše nasmehe na ustnicah ob noro preciznem neposrednem volanskem mehanizmu, ki poskrbi, da avtomobil tako skrbno sledi voznikovi začrtani poti kot slovenska vlada bruseljskim direktivam. Resda omenjena natančnost ne bo povšeči ravno vsem, saj zna delovati na trenutke tudi rahlo živčno, a vseeno ponuja tako dobre občutke, kot le redkokateri predstavnik športno uporabnih »traktorjev«. Pa četudi prihaja z Bavarske!
Fantastična je tudi kombinacija štirivaljnega turbobencinskega agregata, v katerem razgraja kar 280 »konjičev«, ter izvrstne 8-stopenjske menjalne avtomatike, kateri je moč očitati zgolj … nedodelano prestavno ročico. Dvolitrski agregat, ki v načinu D (program vožnje DNA) pričara prav prijeten bariton iz zadnjih dveh izpušnih »topov«, podaja moč precej zvezno, zaradi česar nimaš ravno občutka, da bi lahko z njim trgal asfalt s cestišča. A je vseeno lahko hudičevo hiter, kar razkrije tudi zaslon štoparice, ki pokaže, da tako motoriziran Stelvio potrebuje od 0 do 100 km/h vsega 5,7 sekunde. Uh! Le zaslona povprečne porabe raje ne opazujte preveč, saj bo le redko padla pod številko 12. Preveč? Rešitev sliši na ime 2.2 Diesel 16v 210 ter bo povsem zadovoljila družinske dirkače.
Čez planke
V tistih dneh, ko sem objemal volan drugega**** terenskega vozila v 107-letni zgodovini znamke iz Milana, je marsikdo, ki si ga je podrobno ogledoval, na ves glas modroval, da bi se verjetno odločil ravno za Stelvia, če bi kupoval vozilo v tem cenovnem rangu. Še posebej, ko je ugotovil, da je ob skorajda popolni opremi vsaj 20 tisočakov cenejši od primerljivega germanskega plemstva, oziroma da je lahko v enakem cenovnem rangu celo kakšen podobno opremljen Škodin Kodiaq!
Ah, pa kaj še! Če bi jim v tistem trenutku porinil v roke 100 evrskih »vijolic«, bi že takoj v naslednjem trenutku odvihrali proti bližnjemu BMW-jevemu salonu. Stavim! A znamka Alfa Romeo se z novimi modeli, kot je Stelvio, zopet vrača proti vrhu, kjer so že nekdaj bili. Zato si še kako zasluži, da bi tudi kupci počasi pogledali čez planke ter pričeli množičneje zahajati v njihove salone. Angležem (beri: Jaguar, Land Rover) je to že uspelo.
Tekst in foto: Urban Acman
* Kamal (sanskrit)
**Imamo SUV (lat.)
*** čudovito (ital.)
**** Alfa Romeo Matta je bilo njihovo prvo terensko vozilo, ki je nastajalo med leti 1952 in 1954, ter je bilo namenjeno italijanski vojski.
Mnenja uporabnikov
26 komentarjev za "Proti vrhu"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Alfa Stelvio je odličen avto, a ima za moje pojme 3 probleme: 1. DIZAJN. Sam dizajn je meni všeč, a kaj ko sedaj se vidi, da bo tudi Alfa delala (če bodo predstavili nove modele v bližnji prihodnosti) zelo zelo podobna vozila, zelo po nemškem kokpitu in prav tako ni več nekaj posebnega, saj je lep dizajn ampak nekaj mu manjka vsaj po mojem mnenju (100 ljudi 100 čudi). 2. KAKOVOST. Testiral sem tako Stelvia, kot tudi Giulio in naj prvo povem, da Giulia in Stelvio zagotovo peljeta daleč najbolj športno in dajata ogromno povratnih informacij. Pri Giuliji sem bil tega vesel, saj je športna limuzina in se jo vozi ponavadi drugače kot SUV. Stelvio pa je za slovenske ceste pretrd in je zame bila kar naporna in potem pridemo do problemov. Velik problem zame je bil (vozil dizelska testna vozila) izredno slaba izolacija motorja. Motor je bil izredno glasen v notranjosti prav tako je na avtocesti prišlo več piša vetra kot pri nemških tekmecih. Sedaj sledi največja zamera in v bistvu italijansko šarlatanstvo je kakovst materialov. Gumbi za upravljanje multimedijskega sistema niso tako slabi verjetno tudi v kakšnem 10k vrednem vozilu. Bili so povsem majavi in narejeni iz resnično slabe plastike. Potem zamerim tudi ločljivost LCD zaslona, ki preprosto ni na nivoju konkurence tudi dosti cenejše vozil. Mene to zelo moti, nekaterim pač to ne pomeni veliko. Gumbi in ostali materiali in sestava žal ne dohaja tudi 6 let starega BMW 3 in resnično škoda, da se niso tudi tukaj potrudili tako kot so se s podvozjem. 3 problem je CENA. Alfa žal ni imela resnega modela skoraj 20 let in sedaj udariti s ceno, ki je povsem poravnana z nemško konkurenco je milo recčno povsem sfalena strategija. Cena bi morala biti okoli 3-5k nižja kar so mi povedali tudi v salonu, da preprosto veliko ljudi pride na test in v salon ampak ko vidijo cene preprosto rečejo, da ob taki ceni vzamejo nemca in tudi jaz ga vzamem, čeprav vem, da bi z Alfo neizmerno užival ampak preprosto slab renome in slaba kakovost notranjosti, kjer preživimo največ časa in je zame najpomembnejša je preprosto preveč. Zagotovo pa želim, da Alfa preživi in izboljša trenutne prodajne rezultate, ki so porazni, saj nemci potrebujejo konkurenco in prav tako je dobro za nas, da imamo večjo izbiro.
Kaj ti naj rečem jaz imam giulio in sem kar v redu pregledal BMW serije 3 pa ni vidim teh razlik. Zdaj, če se raje igraš v avtu kot pa voziš potem je nemc menda boljša izbira. Če se pa želiš konkretno peljati in ob tem neizmerno uživati pa je alfa s prihodom giulije, stelvio in prihajajoči modeli pravi naslov.
Lahko da sem imel smolo s testno Giulio in Giulio v salonu, ki sem jo gledal. Zame je bila razlika, če omenjaš z BMW (ki nima ravno najboljše armaturke tako dizajn kot materiali) še vedno precejšnja, predvsem v podrobnostih in pa tehnološka plat (multimedijski sistem, navigacija). Tudi usnje v BMW je boljše in mehkejše vsaj v prenovljeni seriji 3. Kar se tiče vozne dinamike prav zagotovo BMW zaostaja predvsem v komunikativnosti volana, vendar meni, ki delam trenutno po 70k kilometov letno razen nekih 5-10% voženj ko se zapeljem bolj športno med ovinke v bistvo več kot dovolj športna in komunikativna (službena BMW 330d) Sam zaradi toliko kilometrov letno veliko bolj cenim sestavo notranjosti in počutje in spočitost po vožnji, asistenčne sisteme in resolucijo ekrana, udobje, zvočna zatesnjenost, upam da razumeš. Nikakor ne mislim da je Alfa slab avto, prav nasprotno, vendar sam cenim bolj stvari, ki jih Alfa žal nima najbolj izpopolnjene v trenutnih generaciji in tudi mislim da BMW ni oh in sploh, vendar sem ga izbral za služben avto zaradi motorja, dokaj dobrega razmerja med športnostjo in udobja in najboljšega multimedijskega sistema (idrive). Žal popolnega avtomobila ni in sami iščemo tisto kar je vsakemo najpomembnejše in najbolj pri srcu. Avtomobil po mojem okusu bi bil Giulia zunanja oblika in vozna dinamika, Audijeva natančnost in izbira materialov ter zvočna zatesnjenost, Mercedesovo udobje in notranji dizajn, ter BMW motor in menjalnik, ter multimedijski sistem a kaj ko to ni možno.
Meni pa tole ni všeč pa mam zelo rad alfe. Premil dizajn je tole, manjka ostrine če odmislim da so SUV-i itak brezvezni. Isto velja za gulio. Nažalost če mene vprašaš, enostavno ji nekaj manjka pri dizajnu kar je zadnje kar bi pričakoval pri alfi.
Res je, ampak, to je zato, ker so se želeli približat širšemu krogu kupcev. Strategija pač, čeprav nekih vidnejših rezultatov pri prodaji ni opaziti. Manjka tudi karavan kateri bi verjetno izboljšal prodajo, ker SUV namesto SW očitno ne vžge. To je drug svet.
Imam giulio in lahko samo potrdim, kar je ugotovila vsa svetovna avtomobilska smetana, da gre pri giuliji in stelvio za vrhunska avta sigurno lahko rečem top v svoji klasi in vsi prihajajoči modeli bodo sigurno čisto na vrhu posameznega segmenta. Zdaj, če se je kdo poglobil v razvoj , ceno, posamezniki ki stojijo za projektom Giorgio potem je tu vse jasno. Kar se pa tiče rabljenih pa vsaj po enem letu drži giulia ceno bolje kot Audi 4 BMW 3 al pa Mercedes-Benz c vsaj po enem letu. Če pa kdo misli, da je stelvio al pa giulia alfa 159, 156 se pa krepko moti. Lp
Jebiga, čeprav sem tudi jaz alfist, nočem bit tisti, ki bom plačal polno ceno za tole in potem prepričeval druge, da je vredna tega denarja. Tudi ti si pametno naredil in kupil bistveno ugodneje testno, mar ne!? Trg bo potreboval še lep čas da dojame in sprejme Alfo kot enakovreden izdelek najboljšim in bo to pripravljen plačat,še posebej naši ljubi slovenceljni.
Ja jaz sem dal 32500€ mislim pa da jo sedaj dobiš pod 30000€ in vredna je tega. Glede kakovosti notranjosti mogoče res ni na nivoju nemcev ampak razlike niso velike. Je pa v vožnji daleč pred vsemi in za mene je to pretehtalo in seveda lepota joj jaz ko jo operem ma vsaj 1 uro bi jo gledal res to lahko naredijo samo Italijani.
Meni in ženi bi zdaj odgovarjal Alfin SUV velikosti kot je moj Kadjar, tako, da bo treba še potrpeti, ali počakat kakšen ugoden testni Stelvio, zadostuje mi 150 KM, saj potrebuje samo 8,4 do 100.
Za 34000€ dobiš tako avtomatik. Lp
saj nismo problem samo slovenci!!! Tudi drugje se ne prime.
Vem, saj pravim.
Smrtni greh je tole primerjat s kodiakom.
Glede porabe, sploh ni velika za takšen motor in konstrukcijo https://www.spritmonitor.de/de/uebersicht/1-Alfa_Romeo/1588-Stelvio.html?fueltype=2&powerunit=2