Navdih z vseh vetrov
Korejski specialist za terenska vozila s sila znanim dizajnom novega modela začenja naslednje obdobje v svoji 70-letni zgodovini. Pred dvema letoma je namreč avtomobilskega proizvajalca iz Seula, ki se je vse od leta 1988 ponašal z imenom dvojnega zmaja (beri: SsangYong), prevzela poslovna skupina KG Group, ki je poskrbela tudi za novo ime znamke (KG Mobility).
Pri najnovejšem srednje velikem SUV, ki sicer – da ne bo pomote – ni poimenovan po slavnem španskem nogometašu Fernandu, temveč po nacionalnem parku v Čilu, gre tako za prvi model, ki je bil razvit pod novim lastnikom. Ter očitno tudi s povsem prevetrenim kadrom v oblikovalskem centru. Na Torresu tako ne boste našli niti enega napisa SsangYong, obenem pa se lahko pohvali z oblikovalsko filozofijo, kakršne doslej nismo bili vajeni. Vsekakor avtomobil, ki ne bo več predmet posmeha ali del zasedbe neslavne lestvice najbolj čudnih kreacij – spomnite se zgolj na Rodius ali Actyon. Torej SsangYong, ki ti je lahko zelo všeč!
Pri novem Torresu ima sicer človek na prvi pogled občutek, da ga je že nekje videl, morda v kakšnem Land Roverjevem ali Jeepovem salonu? Krasi ga namreč nekaj sumljivo podobnih oblikovalskih elementov. Poglejte zgolj sprednje luči, ki spominjajo na Evoqueove (kozmetično prenovljena prva generacija), maska na Jeepovo, posamezni detajli pa na Defenderja (srebrno obarvan C stebriček). S kljuko za odpiranje prtljažnika pa celo na prve izvedbe Hyundaja Santa Fe. Pri čemer so mu želeli oblikovalci s posameznimi »terenskimi« pritiklinami (izboklina na zadku, kjer bi lahko bilo nameščeno rezervno kolo, držala na pokrovu motorja, …) dodati celo rahel pridih avanturizma.
Korejci obenem dodajajo, da je bil Torres oblikovan pod vplivom kulture K-Pop, karkoli že to pomeni. Vsekakor pa deluje na zunaj dovolj mogočno, da nikakor ne bo ostal neopažen. Nenazadnje ob 4,7 metra dolžine tudi ne moremo več govoriti o čisto klasičnem kompaktnem SUV, ki se sicer želi vriniti med raznorazne Tiguane, Kuge, Sportage, ipd.
Bogato opremljen
Precejšnje presenečenje ponuja Torres obenem tudi znotraj, kjer potnike pričaka obilje praznega prostora. Tako v kabini, kakor tudi v prtljažnem prostoru, kamor lahko naložite za kar 703 litrov prtljage. Morda res ne more povsem konkurirati kakšni sila praktični Škodi Kodiaq, a bi vseeno moral zadovoljiti veliko večino družinskih potreb. Razen seveda, če spadate med tiste familije, ki jim je Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa podelila zlato priznanje za najštevilčnejšo družino in v avtomobilskih salonih pogledujete po povsem drugačnih prevoznih sredstvih (beri: kombijih).
SsangYongovi – oziroma pravilneje – KGM-jevi notranji arhitekti so poskrbeli tudi za precej prečiščeno okolje, kakršnega bi pričakovali tudi v kakšnem precej bolj imenitnem predstavniku nemškega plemstva. Morda izbor materialov le še ni na tistem nivoju, ki ga sicer označujemo za premijskega (še posebej pri dokaj »plastičnem« sedežnem usnju), a se ponaša z ravno pravšnjo mero digitalizacije ter posameznih nadstandardnih pripomočkov (sedežno hlajenje, gretje zadnjih sedežev).
Pri tem je celo 8-palčni LCD zaslon za nadzor klimatske naprave sumljivo podoben tistemu v novodobnih Audijih (npr. A6) ter se lahko pohvali z zelo dobro odzivnostjo. Le pri upravljanju sedežnega gretja/hlajenja je potrebno malce preveč »tapkanja« po zaslonu, preden se omenjena funkcija dejansko vklopi.
Voznikova ergonomija je solidna, upravljanje glavnih funkcij precej bolj intuitivno kot pri kakšnih japonskih sosedih (npr. Lexus ali Toyota RAV4), asistenčni sistemi delujejo dovolj nežno (le radarski tempomat se nastavlja zgolj na vsakih 5 km/h), sedeži pa bi lahko nudili več bočnega oprijema. Vsekakor pa je svetlobna leta daleč od nekdanjih korejskih produktov, ki so navduševali s kvantiteto (bogat izbor opreme), a nekako niso zmogli slediti bližnji konkurenci.
Made in Korea
Kdor bi želel imeti v svoji garaži najnovejši produkt ene bolj eksotičnih avtomobilskih znamk na naših tleh, bo imel precej lahko delo pri izboru, saj je na voljo zgolj ena motorna opcija, dva menjalnika (ročni ter avtomatski) ter možnost štirikolesnega pogona. Torresa tako (zaenkrat) poganja le 1,5-litrski bencinski agregat lastnega razvoja, ki ga najdemo že v njihovem manjšem SUV z imenom, ki razkriva, da tudi Koreja zmore (Korea Can Do – Korando). Dizel? Četudi bi še kako ustrezal terenski naravi Torresa, ga boste na ceniku iskali vsaj tako brez uspeha kot športnika z ruskim dresom na olimpijskih igrah.
Kakorkoli že, znani štirivaljnik prepriča s prožnostjo ter mirnim delovanjem ter spodobno sodeluje z menjalno avtomatiko proizvajalca Aisin, ki pa s svojimi 6 prestavami ni ravno po zadnjih modnih smernicah. Pogonskega sklopa sicer ne razganja od eksplozivnosti, a se njegovih 163 »žrebet« (ter 280 Nm navora) povsem spodobno bori z dobre 1,6 tone težkim vozilom. Ga pa je potrebno za kaj konkretnejšega malce bolj priganjati v višje prestave, ko postane zvok motorja bolj rezek, a se pri tem ne upira. A kaj, ko vse skupaj dodobra pokvari poraba goriva, ki jo je izjemno težko držati pod vrednostjo 10 litrov na sto kilometrov. Vsekakor preveč v teh hibridizirano-električnih časih! Ob zgolj 50-litrskem rezervoarju to pomeni, da boste na zaslonu potovalnega računalnika ugledali podoben podatek o dosegu kot pri električnem avtomobilu.
Med ovinki SsangYongov športno uporabni adut – povsem pričakovano – ne kaže pretiranih ambicij ter ponuja zgolj povprečno vozno doživetje. Volan je slabše komunikativen, podvozje pa bi lahko na trenutke bolje požiralo cestne neravnine. Še posebej na makadamu, kjer zna živo vsebino dodobra pretresti. Vsekakor daleč od kleno terenskih ambicij, na kar kaže že zgolj osnovni 4×4 pogon brez kakršnikoli dodatnih pomagal (npr. HDC sistem, samodejna zapora sredinskega diferenciala, ipd.). Korejci z logotipom dvojnega zmaja so znali to v preteklosti tudi bolje.
Iskanje skupnega jezika
Najnovejši Torres, za katerega Korejci želijo, da bi postal v prihodnje njihov prodajni steber, bo imel vsekakor precej težko delo pri prepričevanju kupcev. Koliko bo pri tem pomagalo preimenovanje znamke, je zaenkrat še nemogoče napovedovati, a bo imel kar nekaj dela že zgolj s tem, da ga bodo znali ljudje postaviti na pravo stran zemljevida. In ne, pri Torresu ne gre za model, ki bi ga udarile bruseljske višje carine.
Se pa Torres lahko pohvali z dokaj konkurenčno (a nikakor diskontno) ceno – nenazadnje polno opremljen primerek ne presega 40 tisočakov. Bojim se, da bo za podoben kupček evrov slovenski kupec še vedno raje iskal alternative v konkurenčnih avtomobilskih salonih (tudi korejskih, da ne bo pomote!), kjer bo morda prej našel skupni jezik.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Babilonski stolp"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ekstremno grd znotraj in zadaj
No vsaj eden ki realno vidi.
Hud! Vsaj na zunaj ne izgleda generično in so si upali narediti nekaj drugačnega. Škoda, ker ima notri HVAC upravljanje na zaslonu na dotik. A je z nadomestnimi deli še vedno tako kot je včasih veljalo pri Ssangyongu, da se čaka izredno dolgo?
Meni je kul, samo kaj, ko je motor totalno neprimeren.
Za njegovo velikost, preseneča njegovih samo 1618 kg. Najdemo priznane znamke, kjer avte take mase poganjajo še manjši mlinčki. Nekateri imajo celo cilinder manj kot tale na testu.
Nisem tako mislil. Motor s tako porabo je zame totalno neprimeren za današnje čase.
Zelo lep
Reci da se hecaš.
no, če se spomneš Rodiusa in Actyona, je kar v redu… 🙂