Že kar nekaj časa me avtomobili pretežno puščajo hladnega in ravnodušnega. Sem ter tja me sicer kakšen še pozitivno preseneti, v zadnjih petih letih pa lahko tiste zares posebne preštejem na prste ene roke. To pripisujem mnogim dejavnikom, glavni med njimi pa je po mojem čas, v katerem živimo. V primerjavi z »starimi dobrimi časi«, ko so avtomobile še snovali avtomobilski navdušenci ter tehniki po duši in srcu, so današnja prevozna sredstva bolj plod sestankov menedžerjev, ki gledajo samo na maksimalen profit iz prodaje njihovih izdelkov. Razmišljanje v ozadju tega pristopa sicer razumem in ga tudi spoštujem, a naj ti isti menedžerji razumejo in spoštujejo, da se nad veliko večino njihovih izdelkov sam ne morem navdušiti in jih zato tudi težko priporočim naprej. Da ne bo pomote, ob tem še enkrat ponavljam: danes na trgu ni več slabih avtomobilov. Obstajajo samo še objektivno dobri in objektivno zelo dobri avti. Za BMW M3 Competition xDrive lahko rečem, da je objektivno zelo dober avto, povrh tega pa je še, vsaj v mojih očeh, tudi subjektivno fantastičen.
Ni prav enostavno
Četudi sem na osnovi izkušenj, pridobljenih z nekaterimi njegovimi predhodniki, približno vedel, kaj me v njem čaka, me je na koncu vseeno pozitivno presenetil. Preden sem se z njim zapeljal skozi ovinke, pa sem si dodobra ogledal vgrajena prednja športna sedeža M Carbon. Njuna poudarjeno školjkasta oblika nudi vozniku in sovozniku po eni strani zares fenomenalno bočno oporo med vožnjo, na drugi strani pa lahko povzroča tudi preglavice med vstopanjem v avto in izstopanjem iz njega.
Za sovoznika zadeva sicer ni tako zelo problematična, je pa toliko bolj za voznika. Slednji mora vzeti v zakup volanski obroč okoli katerega se mora prebiti. Skromno odmerjeni centimetri med sedežem in volanskim obročem tako zahtevajo več telesne gibčnosti voznika, kar hitro pa tudi ugotoviš, da je v utesnjenih parkirnih mestih vstopanje in izstopanje še za stopnjo ali dve bolj težavno. Če se voznikovih vrat ne da odpreti na stežaj, je prostora za manevriranje s telesnimi okončinami še manj in zato telesni napor ustrezno večji. A ko se enkrat zložiš vanj in zavzameš svoj delovni položaj, se zabava lahko začne.
Motorno brbotanje v kabini
Kratek pritisk rdeče tipke start/stop in šestvaljnik v nosu se zbudi v življenje z gromkim brbotom. Izkaže se, da je to v osnovi dodatno ojačano z zvoki iz avdio sistema, na moje veselje pa lahko dodatno sintetično komponento motornega brbotanja tudi izklopiš. Ne samo, da sem pristaš avtentičnosti, vnos motornega brbotanja v kabino z naraščanjem motornih vrtljajev nesorazmerno narašča in je v zadnji tretjini delovnega območja motornih vrtljajev za moj okus preglasno. Posledično sem ga praktično po vsakem zagonu motorja izklapljal. Poglobljene nastavitve avta ne omogočajo njegovega trajnega izklopa, lahko pa to storiš s prilagoditvijo nastavitev režimov M1 in M2, kar sem sam pri obeh tudi naredil.
Najboljši kompromis
Vesel sem, da je BMW za poveljevanje menjalniku ohranil običajno izbirno ročico. Morda na videz malenkost, a v mojih očeh izbirna ročica menjalnika po intuitivnosti gladko prekaša pri avtomobilskih proizvajalcih vse bolj popularne tipke. Nekateri puristi sicer negodujejo, da je BMW umaknil sedemstopenjski dvosklopkovni menjalnik iz modela prejšnje generacije (tip F80) in ga nadomestil z osemstopenjsko klasično avtomatiko v aktualni generaciji (tip G80), a sam z njim nisem imel popolnoma nobenih težav.
Kot smo zdaj v M izdelkih že leta vajeni, je hitrost prestavljanja menjalnika prilagodljiva. Stopnja 1 najpočasneje in poudarjeno udobno menja prestave. Druga skrajnost je stopnja 3 z najhitrejšimi in najbolj grobimi prestavljanji. Sunki skozi pogonski sklop ob zmernem pospeševanju so takrat zame še približno znosni, ob polnem plinu pa njihova grobost prestopi moj prag tolerance. Tako se mi je zdela stopnja 2 z vmesno hitrostjo in še dobrim udobjem pretikanja srednja pot in zame tudi najboljši kompromis.
Fenomenalna vozna dinamika
Kinematika in elastokinematika podvozja sta podrejeni neposrednosti, natančnosti in odzivnosti vozila. BMW M3 tako tudi v udobni nastavitvi vzmetenja deluje športno tog, neposreden in oster, način Sport pa vse skupaj zategne še za »firkelc navoja«. Sam, generalno gledano, viham nos nad neudobnimi podvozji in ko sem bil posebej utrujen, mi je tudi stresanje dotičnega BMW M3 na slabih cestah pošteno presedalo. V ostalih primerih pa sem med vsakdanjo normalno vožnjo jemal togost mehanike podvozja v zakup in z njo čisto v redu shajal. Nekoliko me je presenetila za tak kaliber in vsesplošno ostrino avta podpovprečna povratna povednost volana, a ta manko kar dobro kompenzira z njegovo neposrednostjo, odzivnostjo in kirurško natančnostjo.
Samo motor
Od vse mehanike avta je nedavna pomladitev BMW M3 vplivala samo na motor izpeljanke Competition xDrive. Temu je narasla nazivna moč s 510 KM na 530 KM, navor pa je s 650 Nm ostal nespremenjen, a je vrh njegove planote širši kot prej. Vse to pomeni, da pogonske sile v M3 Competition xDrive nikoli ne zmanjka. BMW se zaveda, da moč brez nadzora ni vredna počenega groša, zato so z natančno uglasitvijo vseh elementov pogona in podvozja izvrstno poskrbeli tudi za ta vidik avta.
Upoštevajoč zajetno zalogo pogonske sile in mojih preteklih izkušenj s podobno zmogljivimi, samo zadaj gnanimi športniki, sem bil štirikolesnega pogona v testnem BMW M3 zelo vesel. So pa tehniki pri BMW M poskrbeli, da pogon xDrive v njem ni samo v službi varnosti in zanesljivosti prenosa, ampak zmore in zna potešiti tudi voznikovo igrivost ter željo po zabavi. Slednja pride posebej do izraza v ovinkih. Tako lahko voznik na izstopu iz ovinka samo s plinom odloči, če bo zadek zdrsnil, kako močno bo zdrsnil in kako dolgo bo drsel. Z odvzemanjem volana ali sukanjem le tega v nasprotno smer potem drseč avto natančno usmeriš v želeno smer vožnje – do naslednjega ovinka, kjer zabavo ponoviš.
Kako visoko stopnjo zaupanja v nadzor več kot 500-»konjskega« športnika vzbuja mehanika BMW-ja M3 Competition xDrive, zgovorno priča tudi moja izkušnja. Ker me je že rahlo načel zob časa, sem posledično nekoliko zarjavel pri sukanju volana in si povrh vsega še drznem manj kot včasih, a je na najinih številnih skupnih vožnjah prebudil igrivega voznika v meni. Takega, ki je med izstopom iz prvega ovinka že komaj čakal na naslednjega. Vam pravim, za prste obliznit!
S tem zadnjim delom sem najbolje povzel bistvo BMW M3 Competition xDrive. Ja, osvežitev modela mu je res prinesla nova žarometa spredaj in drugačne luči zadaj, nekaj novih karoserijskih lakov, pa platišč in iDrive 8.5. S slednjim so oba glavna zaslona avta združili pod skupnim ukrivljenim steklom, v osrednjega pa preselili tudi upravljanje klimatske naprave. A minusi in plusi BMW-ja serije 3, tehnične osnove civilnega športnika BMW M3 med vožnjo skozi ovinke preprosto zbledijo v ozadje nepomembnosti. Tam in v tistem trenutku postaneta voznik in stroj eno, sodelujeta in se dopolnjujeta na avtomobilskim entuziastom najboljši način. In takše lastnosti sam zadnje čase pripisujem vse manjšemu naboru avtomobilov.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen