Na koncu poti
Najmanjši Seatov križanec, ki je dobil ime po kraju na Tenerifih, je že stari znanec naših cestišč in bo v tej generacijski izvedbi kmalu postal avtomobilski upokojenec. Mala Arona, ki sicer sloni na enaki platformi kot Ibiza (MQB A0), se je v tej obliki namreč prvič razkrila že pred davnimi sedmimi leti, kar v avtomobilskem svetu velikokrat predstavlja celotno življenjsko obdobje. Nekako tako, kot če bi dejali, da je eno avtomobilsko leto približno deset človeških.
Kakorkoli že, Seatova Arona je že na začetku svoje življenjske poti navdušila evropske kupce ter se dodobra zasidrala v enem najbolj zaželenih avtomobilskih segmentov (B-SUV). In ne le to. Poskrbela je celo za enega najboljših uvodov v prodaji pri španski znamki v vsej njihovi zgodovini. Nenazadnje je znala prepričati s svojo dovolj dinamično in iskrivo podobo, ki tudi na koncu njene življenjske poti ne deluje zastarelo. Lahko bi rekli, da se – podobno kot kubanski vozni park – stara kot dobro vino.
Med največjo zdravstveno krizo v novodobni zgodovini človeštva je doživela medegeneracijsko prenovo, ki je prinesla nekaj obveznih popravkov tako zunaj (nova maska in odbijač, drugačni meglenki, vidnejši napis imena modela zadaj, ipd.), kakor tudi znotraj (večji sredinski zaslon, mehkejši materiali, nova ambientalna osvetlitev, ipd.).
A še preden Arono v tej izvedbi dokončno postavijo v muzej v Barceloni, so inženirji poskrbeli za zadnji poživitveni tretma. Tako je, podobno kot ostali koncernski »bratranci«, dobila dostop do posodobljenega bencinskega trivaljnega agregata (generacija Evo2), ki ustreza aktualnim emisijskim standardom.
Učinkovitejši in varčnejši
In kaj prinaša motorna posodobitev? Litrski TSI iz družine EA211 je bil dodobra modificiran (izboljšave strojne in programske opreme), inženirji pa so poskrbeli za spremenljivo krmiljenje sesalnih in izpušnih ventilov, tlak vbrizgavanja do 350 barov, turbopolnilnik z variabilno turbinsko geometrijo (VGT) ter nove injektorje z desetimi luknjami, ki poskrbijo za še bolj homogeno mešanico zraka in goriva.
V praksi bo povprečen uporabnik občutil bore malo sprememb, če sploh, razen morda na bencinski črpalki. Vsekakor pa mali agregat TSI še vedno navdušuje z dovolj iskrivim delovanjem, saj se zelo rad zavrti proti rdečemu vrtljajnemu območju, kjer pa s svojim značilnim zvokom vseeno razkrije trivaljno zasnovo. V kombinaciji s 7-stopenjskim DSG menjalnikom sicer predstavlja dokaj varno izbiro, ki bi znala zadovoljiti veliko večino kupcev tovrstnih križancev. Med njimi se najde tudi precejšen delež starejših voznikov, ki jim je dinamika v vožnji bistveno manj pomembna. Menjalnik sicer vseskozi prestavlja mirno in tekoče, a se zna vsaj malce zakomplicirati med počasnimi manevri (na primer na parkirišču), ko se izkaže za rahlo neodločnega.
V normalnem režimu sicer menjalnik precej zgodaj prestavlja navzgor ter vztraja v višjih prestavah (ugodnejša poraba), kar sicer ni moteče. A zna biti vse skupaj nekoliko nadležno pri bolj odločnih manevrih (npr. vključevanje na avtocesto, prehitevanje), ko se ponovno pretirano zadržuje pri preklapljanju v nižjo prestavo. Vse skupaj reši izbira načina Sport, v katerem prične menjalnik malo bolj izkoriščati motorni navor, vožnja pa postane prijetnejša. Tako se kar hitro zalotiš, da že med vsakdanjimi manevri raje voziš v športnem kot pa normalnem načinu. Pa ne zaradi posebnih športno dinamičnih ambicij!
Ob tem sicer nekoliko naraste tudi povprečna poraba, a – razen najbolj smélim Gorencem – končna številka (ki se je tokrat ustavila pri 6,8 litrih) ne bi smela delati sivih las. Vsekakor pa velja Arona tudi po sedmih letih od svojega rojstva še vedno za enega bolj prijetnih vozno orientiranih križancev v razredu, zato zna ugnati v kozji rog tudi prenekaterega mlajšega rivala. Podvozje je sicer naravnano malce bolj čvrsto, a je dovolj homogeno in uravnoteženo, volan pa zelo spodobno komunikativen. Vsekakor pravi Seat z duhom mediteranskega temperamenta, ki pa zna pokazati še več živahnosti z močnejšim 1,5 TSI motorjem s 150 KM.
Racionalen nakup
Čeprav Seatova prodajna uspešnica v tej generacijski izvedbi počasi maha v slovo, pred vrati pa čaka njena naslednica, to nikakor ne pomeni, da je že za staro šaro. V zaključku življenjskega cikla so namreč pri marsikaterem modelu odpravili večino vseh otroških napak ter mu dodatno znižali ceno, da je lahko takšen nakup dovolj smotrn in racionalen.
Okej, Arona svojih starostnih gub vseeno ne more povsem prikriti, kar se še najbolj kaže v notranjosti. Multimedijska naprava je bila sicer prenovljena pred tremi leti, a je relativno majhnih dimenzij za te čase, predvsem pa premalo odzivna (poglejte zgolj konkurenčni Yaris Cross). Obenem bi lahko ponujala kaj več serijskih varnostih sistemov, pri čemer je bil tokrat testirani model celo brez sistema za zaznavo mrtvega kota. Pa ni šlo ravno za najcenejšo konfiguracijo. K sreči pa njena zasnova ohranja prenekatere fizične gumbe (npr. pri klimatski napravi), ki jih bomo morda v prihodnje zaman iskali.
Vsekakor Arona, kljub svoji častitljivi starosti, ohranja dovolj svežine in elana, da je še nikakor ne smemo etiketirati z arhivsko oznako. Le o končni ceni bi se še dalo malce pregovarjati.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen