Pravi postavljač
Duster, ki smo ga vozili v poletnih mesecih, je bil s črnimi odbijači ter trpežnimi jeklenimi platišči neobčtutljiv na male poškodbe, ki jih lahko prinese intezivnejša uporaba tudi izven ceste. A že takrat smo omenili, da je lahko Romun z bogatejšo opremo tudi precej bolj atraktiven in urbanemu okolišu primeren avto. In res, z odbijači v barvi karoserije, s 16-palčnimi platišči iz lahke litine ter s srebrno barvo okrašenimi karoserijskimi »okončinami«, dusterja na Daciin vse prej kot »kulski« imidž vežejo zgolj še značilni logotipi znamke.
Popestrena, a še vedno osnovna notranjost
Malce manj navdušujoč je pogled v notranjost, kjer bogatejša oprema sicer prinaša bolj atraktivne okrasne vložke ter usnje na volanskem obroču in prestavni ročiči, bistveni elementi pa ostajajo enaki, torej prežeti s precej poudarjeno asketsko noto. Tako imamo opravka s kopico neugledne, a trpežne plastike ter z ergonomijo, ki je po evropskih merilih komaj povprečna. Sprednja sedeža ponujata zgolj zadostno bočno oporo, sedalni del je malce prekratek, razočaranje nad tem, da je volanski obroč nastavljiv zgolj po višini, pa nekoliko omili višinska nastavitev voznikovega sedeža. Zunanji ogledali sta tu nastavljivi električno, stikalo pa je nameščeno zelo nepriročno pod ročico ročne zavore. Nad prostornostjo, ki sicer ni rekordna, se ne moremo pritoževati. Spredaj je ta na ravni avtomobilov B segmenta, zadaj pa je nekoliko bolj radodarno odmerjena tako za noge kot za glave potnikov. Zgledno uporaben je prtljažni prostor, ki v osnovni postavitvi ponuja 408, z zlaganjem zadnjih sedežev pa do 1.570 litrov prostora s praktičnim ravnim dnom.
Sodoben in varčen dizel s preverjenim štirikolesnim pogonom
Ob razmeroma privlačnem zunanjem izgledu duster še najbolj blesti na tehničnem področju. Tokratni testni primerek je namreč poganjal Renaultov sodobni 1,5-litrski, dizelski stroj z oznako dCi, ki razvije 81 kilovatov (110 KM) in 240 njutonmetrov največjega navora. Motor se pod 2.000 vrtljaji sicer sooča z manjšo turbo luknjo, nato pa ponuja za potrebe tovrstnega vozila povsem dovolj živahnosti. Je tudi dovolj uglajen in primerno varčen. Na testu, ki je potekal v zelo mrzlih dneh ter ob pogosti uporabi štirikolesnega pogona, je namreč zahteval zelo sprejemljivih 7,4 litra plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Mali dizel je sparjen s šeststopenjskim, ročnim menjalnikom, ki so mu zavoljo terenskih zmogljivosti namesto reduktorja namenili za 24 odstotkov krajšo prvo prestavo. Ta dobro služi svojemu namenu, obenem pa občutno zmanjšuje hitrost in udobje pri mestni vožnji, kjer se ne moremo izogniti številnim postankom in njim sledečim speljevanjem.
Srce dusterjeve terenskosti je seveda štirikolesni pogon, ki si ga je romunska znamka preko Renaulta sposodila od Nissana. Sistem prek vrtljivega gumba na sredinski konzoli omogoča izbiro pogona zgolj na sprednji kolesi, samodejnega načina, pri katerem se po potrebi del moči prenese tudi na zadnji kolesni par, ter med načinom »Lock«, ki zaklene sredinsko sklopko in s tem enakomerno porazdeli moč med sprednjo in zadnjo osjo. Na suhih asfaltnih cestah tako izberemo klasičen pogon na sprednji kolesi, ki omogoča varčno vožnjo. Na bolj spolzki podlagi in na manj urejenih cestah za povečanje oprijema dovolimo občasni prenos dela moči na zadnji kolesi, za počasno plezanje čez bolj zahtevne ovire pa je tu še zaklep, pri katerem se med sprednjim in zadnjim kolesnim parom vzpostavi stalno razmerje 50:50.
Ob preverjenih terenskih zmogljivostih duster z razmeroma togo nastavitvijo podvozja, ki preprečuje pretirano nihanje karoserije, deluje zanesljivo tudi pri vožnji skozi zavoje. K temu prispeva tudi natančen in komunikativen volanski mehanizem, ki pa z razmeroma šibko servoojačitvijo zahteva malce preveč napora za sukanje volanskega obroča pri parkirnih manevrih.
Oprema ga občutno podraži
Tudi pri najbogatejši opremi Laureate se za to, da bi bil naš duster resnično udoben in tako atraktiven kot testni primerek, ne moremo izogniti nekaj doplačilom. Ob serijskem zavornem sistemu ABS in štirih varnostnih blazinah moramo na primer doplačati za sistem za nadzor stabilnosti ESP, za avtoradio s CD in MP3 predvajalnikom z obvolanskim upravljanjem ter za paket Look, ki vključuje 16-palčna platišča iz lahke litine, strešna nosilca, pragova, vzvratni ogledali ter zaščiti sprednjega in zadnjega odbijača v srebrni barvi in temnejša stekla od B stebrička naprej. To pa pomeni, da se cena z dobrih 17 tisočakov povzpne na slabih, za Dacio, že zelo zahtevnih 19.000 evrov.
Za konec
Dizelski duster z najbogatejšo opremo se tako po zunanjem izgledu kot po tehničnih lastnostih že zelo približuje modelom bolj renomiranih znamk, kljub temu pa se na področju ergonomije in kakovosti materialov še vedno ne more povsem kosati z njimi. In čeprav s kombinacijo 1,5-litrskega dizla in štirikolesnega pogona nima neposrednih tekmecev, pa pri 19 tisočakih, kolikor je potrebno zanj odšteti, lahko tudi posredni in ne več veliko dražji tekmeci spet postanejo zanimiva alternativa.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Duster v nedeljski obleki"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Avto so res zadeli v nulo raje imam Dusterja polno opremljenega kot pa nekega težkega bmwja ipd. pol se pa folk čudi da nikamor ne pridejo ko njihov đip zagleda malo klančine.
Meni je prav super. Še posebej v primerjavi z konkurenco zakon izgleda in res je poceni. Če ne bi bil tako prekleto neučakan in kupoval impulzivno bi danes definitivno raje nov avto vzel in Dusterja.
jaz znorim če avto nima opreme, vsaj el. okna, el. zunanja ogledala + ogrevana, to mora bit
je pa po moje zadetek v polno 1,6 (benz) + inštalacija plina
sem se vozu z njim. full dobr vleče po podeželskih cestah.mot me sam kje sta zadaj gumba za pomična stekla v drugi vrsti (med prvima sedežema)
Osnovni model Dusterja je v bistvu zamenjava za Lado Nivo =D