Po eni strani razumem proizvajalce, ki so kar hitro pobrali šila in kopita ter preprosto ukinili svoje najmanjše modele. Dobiček se kuje pri dražjih in večjih. Po drugi strani pa jim to tudi zamerim, saj si vsi ne morejo privoščiti velikega in dragega avtomobila. Poleg tega gre za racionalno odločitev – nekateri ga niti ne rabijo ali pa si ga enostavno ne želijo. Vsem, ki živijo v mestu in kjer javni promet ni ravno svetla točka pogovora, ostane na trgu tako le bore malo izbire. Kia je še eden redkih proizvajalcev, ki (vsaj za zdaj) še vztraja tudi v segmentih z manjšim prodajnim učinkov.
Bolje prenova kot pa ukinitev
Cikel prenov in generacijske nadgradnje modelov je v zadnjih desetletjih postal stalnica pri proizvajalcih. Po nekje treh letih sledi
nekoliko večja prenova, po sedmih letih pa na ceste zapelje nova generacija modela. Pri Picantu Kia ni sledila ustaljenim časovnim okvirjem. Konec leta 2023 so Picantu namenili še drugo osvežitev obstoječe generacije, ki je bila predstavljena leta 2017, leta 2020 pa je doživela prvo prenovo. Generacijska nadgradnja modela bi prinesla prevelike stroške, kar bi pomenilo, da danes Picanto ne bi bil več med živimi.
Vsekakor ni dolgočasen
Pa saj nočem reči, da bi bil katerikoli Kiin model dolgočasen; tudi Picanto sledi smernicam oblikovalske filozofije Združeni kontrasti (Opposites United). Ob agresivnejši zasnovi sprednjega dela do izraza pridejo novi LED žarometi v obliki črke Y in dodatki v videzu kroma, zadaj pa za novo grafično podobo poskrbi spremenjena zasnova zadnjih LED luči, ki jih pod zadnjim steklom preko celotne širine povezuje svetlobni trak.
Aluminijasta platišča v grafitni barvi dopolnijo videz mestnega dirkača, čeprav imajo navsezadnje le 14 palcev. Pri Kii so pametno zasnovali obliko karoserije, da niso potreba velikanska platišča, pa model vizualno deluje dobro. Saj veste, danes je skoraj normalno imeti na 4 metre dolgem vozilu vsaj 18-palčna platišča. Picanto prav dobro shaja z nekaj številk manjšimi. Na koncu pa najpomembnejše: cena pnevmatike 175/65 R14 se začne pri 35 evrih. Odlično!
Nič več turbo motorja
Priznam, ko so pri Kii iz ponudbe umaknili litrski turbo motor, me je zaskrbelo kako bosta z modelom shajala atmosferski bencinski opciji. Testnega Picanta je poganjala močnejša od obeh. Torej 1,2-litrski štirivaljnik, ki je deloval v kombinaciji s 5-stopenjskim ročnim menjalnikom. Na papirju zmore “vsega” 57,9 kilovatov moči (79 KM) in ima res mizernih 113 njutonmetrov navora. Glede na izkušnjo bi nedvomno iz opcij prečrtal izbiro litrskega trivaljnika, ki postreže 46 kilovatov moči (63 KM) in še bolj skromnih 93 njutonmetrov navora.
Pravzaprav sem pričakoval slabšo motorno odzivnost. Pa na koncu Picanto brez težav sledi toku cestnega prometa, tudi izven mesta. Ročni menjalnik je dokaj prijeten za uporabo, škoda le, da nima šeste prestave, ki bi znatno zmanjšala vrtljaje pri vožnji po avtocesti. Je pa ta motor pravi šparovček. Na koncu se je poraba ustalila pri 5,4 litra.
Ponuja vse, kar voznik potrebuje
Zasnova armaturne plošče ostaja enaka kot pri prejšnjih različicah, vendar je pred voznikom po novem 4,2-palčni zaslon, sredinsko pa je nameščen 8-palčni zaslon na dotik informacijsko-multimedijskega sistema. Vse skupaj je v prvi vrsti predvsem preprosto za uporabo, brez hudih grafičnih nadgradenj. Merilniki so sila pregledni in ponujajo najbolj nujne informacije. Po
drugi strani zaslon na dotik ponuja vse, kar imajo drugi, le v manjšem formatu.
Všeč mi je bilo veliko odlagalno mesto za steklenice v vratih in pa velik osrednji odlagalni predal, ki ima dvojno funkcijo držala za pijače. Položaj za volanom je prijeten, vožnja pa v prvi vrsti udobna. Na račun majhne mase je Picanto lahkoten za vožnjo, le pri višjih hitrostih ali ob močnejših sunkih vetra se močno čuti njegova lahkotna zasnova. Enostavno ni narejen za pretirano dolge vožnje po avtocestah, kjer trpi udobje vožnje zaradi glasnosti motorja (vrtljaji motorja so takrat blizu številke 4.000) in slabše izolacije karoserije.
En paket, en motor
Z izbiro močnejšega motorja je Picanto opremljen z najvišjim paketom opreme EX Trend. Čeprav na Kiini slovenski spletni strani prikazujejo paket GT-Line, ga na ceniku ni. Ob nekoliko bolj podrobnem pregledu pa je precej očitno, da sta paketa LX Active (na voljo le z litrskim motorjem) in EX Trend dokaj skladna. Razlike so minimalne, omejene le na nekatere barvne kombinacije znotraj in materiale. Pri uvozniku sicer ponujajo nekaj gotovinskega popusta, a z redno ceno po ceniku, doplačilom za barvo in pripravo vozila se cena dvigne nad 19 tisoč evrov. S tem pa je prodajni doseg Picanta precej omejen, saj se cenovno že približuje ali pa celo zaostaja za razred večjimi modeli. Zaradi evropskih pravil so po novem varnostno vsi opremljeni praktično enako, razlike v centimetrih pa igrajo pomembno vlogo pri nakupu manjših modelov.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen