Ne, to ni fičo
Za kratek čas se bom vrnil v šolske klopi in test pričel s preprosto lekcijo iz zgodovine. Velika večina ob pogledu na novodobno Fiatovo reinkarnacijo pomisli na fička. No, ker sem se naveličal vsakemu posebej razlagati ena in isto zgodbo, bom zapisal tu: to ni fičo, Fiat 500 in fičo sta bila dva povsem različna avtomobila.
”Naš” fičo je nastal iz avtomobila Fiat 600, ki je bil popolnoma drugačen od prvega Fiata 500. Fiat 600 je imel štiri cilindre, Fiat 500 pa le dva. Fiat 600 je imel tekočinsko hlajen motor, Fiat 500 je imel nameščen zračno hlajen motor. Štirivaljnik iz Fiata 600 je bil osnova za svetovno znani motor s prostornino 903 ccm, ki je svoje mesto našel v številnih modelih – 127, Uno, Seicento, A112, Seat Ibiza in Yugo 45.
K nam je pod licenco Fiata zapeljal Zastava Z-750, ki so jo izdelovali v Kragujevcu v Srbiji in je bila pravzaprav Fiat 600 pod drugo blagovno znamko. In prav tega, Z-750, so pri nas ljubkovalno klicali fičo, zato prosim – ob naslednjem snidenju z novodobnim Fiatom 500 ne zakričite: ”O, lej ga, fičko!”
Frajer
Zdaj smo se že navadili, da nas marketinški oddelki z vsakim dnem prepričujejo in nam agresivno servirajo novitete na pladnju. Po ponovnem vzponu sončnih očal Ray Ban, dolge brade in analogne fotografije ni čudno, da se retro vrača tudi v avtomobilsko industrijo. Kakšna ideja uspe, druga spet ne, a dejstvo je, da so moderne reinkarnacije starih uspešnic prava prodajna poteza. Enako bi lahko rekli za moderno različico petstotice, ki se je ”prijela” in postala instanten hit. Njen uspeh je tako velik, da Fiat brezglavo širi družino 500 na takšne in drugačne modele, kot pa je videti, se še ne bodo ustavili in bodo kravo pomolzli vse do konca.
Že od začetka velja mali 500 za barvitega posebneža, ki veliko stavi na preteklost in se močno opira na svojega predhodnika. Prvi pogled na zunanjost ne daje vtisa, da so Italijani pri prenovi popravili kar 1.800 stvari, a so spremembe na zadnjih in sprednjih lučeh dovolj velike, da se vsaj nekoliko razlikuje od prejšnjega modela.
Za enega, pogojno dva
Medtem ko me je zunanjost preprosto navdušila, sem glede potniške kabine nekoliko rezerviran. Še najbolj sem bil skeptičen glede prostornosti na zadnji klopi, kjer sem razmisleku prišel do ugotovitve, da je Fiat 500 zadaj primeren zgolj za eno in le pogojno za drugo osebo. Za primerjavo tudi Opel Adam ni prostorski prvak, a ponuja na zadnji klopi več prostora, Toyota Aygo in Renault Twingo pa vse skupaj obrneta na glavo z dodatnim parom vrat. Pohvale letijo na prostornost voznikovega prostora, drugi na legendarno zasnovo armaturne plošče in tretji na preprosto ter intuitivno uporabo večopravilne enote.
Največje presenečenje je zagotovo uporaba zgolj povprečnih materialov, ki jih res ne bi pripisal relativno visoki nakupni ceni. Trda plastika je glavni gradnik celotne armature ter skazi sicer razgiban in preprost stil. Nič kaj bolj nisem bil navdušen nad masivnim stebričkom C, ki je res širok in močno ovira pogled nazaj. Zmotil me je še težak in zatikajoč preklop sprednjih sedežev ter samo po višini nastavljiv volan. Položaj za volanom je sicer dober, a če bi si lahko nastavil volan po globini, bi vse skupaj nastavil hitreje in predvsem še malenkost bolj udobno.
EMŠO, drugič
V majhen motornem prostorčku se je skrival, prav ste uganili, atmosferski 1,2-litrski bencinski štirivaljnik. Njegovo delovanje je dodobra pokomentiral že Peter v svojem testu 500C, zato ne bom po nepotrebnem tratil besed.
Gre za dokaj osnovno izbiro, ki bo zadovoljila nezahtevne uporabnike. Ne mara priganjanja, saj takrat voznika “nagradi” z nič kaj denarnici prijazno povprečno porabo, hrupnost pa se nad hitrostjo 100-110 km/h znatno poveča. Glede na njegove majhne mere in maso se bo tako motoriziran odlično znašel v mestu, kjer bo z agilnostjo zlahka kljuboval ozkim ulicam ter lastniku marsikdaj narisal nasmeh na obraz, saj bo svojo petstotico porinil v vsako najmanjšo parkirno luknjo.
Pičipoki
Rumenočrni pičipoki je hipoma postal glavni frajer na mestnih ulicah. Z vpadljivim zunanjim videzom se poskuša distancirati od ostalih tekmecev, dodano vrednost pa v mojih očeh dviguje bogata preteklost. Njegov glavni adut je nedvomno prikupen videz, ki bo očaral predvsem nežnejši spol, a je tudi name, kljub nekaterim tipičnim Fiatovim kiksom, pustil dober vtis. Kako pomemben je za italijanskega proizvajalca, priča ravno močno razširjena družina 500 in pogled na prodajne številke. Visoka nakupna cena očitno ni ovira pri modnem dodatku na štirih kolesih.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
1 komentar za "Modni dodatek na štirih kolesih"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ne vem od kdaj ima zastarel agregat euro6