Ford Kuga 2,0 TDCi 4×4 Trend

Mali športni terenec mora biti točno to, kar opisuje že ime »podrazreda«. Ne prav velik, ravno prav majhen pravzaprav, športen in bolj ali manj tudi (drzno) terenski. Vse to kuga je! Podoba je namreč v mnogočem vestna izpeljava koncepta Iosis X, ki ga je Ford leta 2006 predstavil v Parizu. Na dinamično zasnovanem in ravno prav kompaktnem vozilu izstopa vrsta športnih in terenskih podrobnosti. Spredaj žarometa v obliki diamanta, drzna motorna maska in opazna terenska zaščita na spodnjem delu odbijača. S strani močno vzpenjajoča se bočna linija, izrazite plastične zaščite pragov in blatnikov, dodatna odprtina za zračenje motorja tik pred A-stebričkom in veliki ogledali, zadaj pa izpušna cev na stran ter (spet) terenska zaščita. Vozilu odlično pristojijo tudi 17-palčna, športno zasnovana platišča in zatemnjena bočna stekla.

Znotraj

Volanski obroč, merilniki, sredinska konzola, prestavna ročica in druge oblikovne rešitve so podobne tistim v focusu in v C-maxu. To ni slabo, a deluje manj domiselno, kot bi se za novi športni terenec spodobilo. Nekaj svežine dodajo v (nenavadno) modro barvo odeti deli armature in sedežnih prevlek.

Prednji, že serijski športni sedeži se zdijo udobni in veliki, a se na daljših vožnjah izkažejo za manj razvajajoče od pričakovanj. Kljub izdatnim nastavitvam vozniki različnih rasti potrebujejo zato nekaj časa za prilagajanje optimalnega položaja za volanom. Če je vstopanje v vozilo zaradi višje oddaljenosti od tal včasih »pospremljeno« s kakšno umazano hlačnico, pa je pohvalno, da je v kabini veliko odlagalnih površin, tako spredaj, pod zadnjo klopjo in pod dnom prtljažnika in da je kvaliteta izdelave na visoki ravni. Ponekod moti le (pre)trda plastika. Rešitev s stikalom za vžig avtomobila, ki je nepriročno skrilo na vrhu armaturne plošče ergonomije ne izboljšuje, ključ nima več »pravega mesta«.

Če je spredaj prostora glede na razred v pričakovani »meri«, zadaj kuga z zračnostjo celo preseneti. Tudi tri odrasle je namreč na ne prav ergonomsko zasnovano klop moč posaditi sorazmeroma zlahka, višjerasle bo motilo le dejstvo, da je naslon zadnje klopi prekratek. Čisto zadaj kuga s prostornostjo prtljažnika ne navdušuje, a z dodatnimi predalčki v dvojnem dnu ter s priročnim dvojnim odpiranjem ne prav lahkih prtljažnih vrat, pridobi »točke«. Prtljažnik je zgledno obdelan, priročen je preprost sistem odmika prtljažnega roloja, prostornino pa je moč še povečati s podiranjem klopi.

Oprema

Kugo je moč dobiti z dvema paketoma opreme. Paket opreme Trend prinaša vso danes pričakovano opremo za varnost in za udobje, nekam nenavadno je le, da soliden avdio sistem ne bere datotek formata mp3. Opreme je dovolj, razen tempomata iz seznama doplačil nismo pogrešali ničesar.

Motor

Skoraj navajeni smo že, da so (v večini primerov) fordova testna vozila opremljena s kultiviranim in zmogljivim dvolitrskim dizlom s 100 kilovati (136 KM). Tudi tokrat je bilo tako. Navora in moči je za nekaj več kot 1,6 tone težko kugo dovolj in če živahno segamo po nekam trdo »tekoči« prestavni ročici, ne prav kratkih hodov, smo lahko med hitrejšimi. Motor suvereno pospešuje tudi pri višjih hitrostih, če pa tako želimo, lahko tudi precej lenarimo s prestavno ročico. Pohvalimo tudi zatesnitev motorja in njegov uglajen tek, katerega ne izgubi tudi med ostrim priganjanjem. Poraba je odvisna od zahtev voznika in tudi od tega, kje vozimo. Na regionalnih cestah, ob zadržani vožnji smo namerili le nekaj nad pet litrov, priganjanja v hribe in po zavitih makadamih porabo precej dvigne. Dinamično odpeljan test je pod črto prinesel skupno testno povprečje 8,4 litra »na sto«, kar je ugodno.

Vozne lastnosti

Tovrstna vozila so najprej in predvsem za cesto in šele (precej) kasneje za teren. Kuga se po navadnih cestah pelje zelo suvereno, vodljivost je zelo dobra, volan z možnostmi nastavitev moči servo ojačitve (v praksi se ne pozna mnogo) komunikativen in natančen, lega do skrajnih meja nevtralna. Udobje je pričakovano, kar pa ne pomeni, da razvaja bolj, kot bi bilo potrebno. Večja oddaljenost od tal ne pokvari pregovorno dobre lege, doda pa (potencialno) novo razsežnost – vožnjo izven urejenih cest. Tam se kuga, že serijsko opremljena s štirikolesnim pogonom, pri katerem Haldex sklopka skrbi za prenos moči na kolesni par z največ oprijema, dobro odreže. Ne ustraši se lažjih gozdnim poti ne drugih (lažjih) terenov. Posebnosti pogona sta (vsaj) dve; namreč, da se lahko po potrebi na zadnji kolesi prenese do 50 odstotkov navora in da je lahko že ob speljevanju na zadnji kolesi prenesenega do deset odstotkov navora. Pogon zato deluje harmonično, odzivno in se tudi na dinamično vožnjo hipno odziva, seveda pa že prvi večji blatni ali s snegom prekriti klanec na gozdni cesti pomeni težko nepremagljivo oviro – pnevmatike so le povsem cestne narave.

Pod črto

Ford je s kugo prišel pozno, a še vedno dovolj zgodaj, da je pritegnil mnoge kupce in požel mnoge simpatije. Tudi v našem uredništvu si jih je največ prislužil s simpatično, športno dinamično in terensko obliko, z odličnimi voznimi lastnostmi (predvsem na cesti), z zmogljivim, kultiviranim in varčnim motorjem in z dovolj bogato opremo. Nezmotljivo avto današnjega časa, ki ga kupijo tisti, ki jih navdušuje najprej in predvsem status, kaj vozijo, kako avto zgleda in šele kasneje vse ostalo. A tudi teh je očitno danes vse več.