Večina Fordov zadnjih let se ponaša z dvema močnima prodajnima adutoma. Všečno podobo in uporabniku prijazno tehniko. S-MAX je z zadnjo osvežitvijo modela obe spravil na tako visoko raven, da lahko konkurenco pošteno skrbi. Je namreč avto, ki že na prvo žogo naredi dober vtis, skozi kilometre uporabe pa ta vtis le še utrjuje in nadgrajuje. Lep dokaz temu je tudi nabor minusov v tabeli desno, kjer je, resnici na ljubo, peščica le teh nabrana na kup bolj na silo kot ne.
Prevelik?
S-MAX si deli tehniko z Mondeom in Galaxyem. To pomeni, da je zunaj in posledično tudi znotraj velik avto. S tem je za nekatere celo že prevelik, meni, ki se navdušujem nad velikimi avti, pa je bil ravno pravšen. Ob mučenju klimatske naprave, ki v hudi poletni pripeki ni in ni uspela shladiti notranjosti avta, saj se je ventilator praktično stalno vrtel »na polno«, sem se vprašal tudi, če ni le ta morda prešibka zanj, saj avto meni nikakor ne deluje prevelik. Spredaj imam prostora dovolj, v sredini se otroci nikoli niso pritožili in tudi v prtljažnik sem naložil »samo« tisto, kar sem želel. Sam v avtu nisem nikjer zasledil viška prostora.
Spredaj je voznik poleg prostornosti obdan tudi z dobro splošno ergonomijo, s pomočjo izdatne nastavljivosti sedeža in volanskega obroča pa sem si tudi brez težav nastavil meni najbolj ustrezen položaj za volanskim obročem.
Zakaj že CDC?
Mehanika je po vzoru Fordov zadnjega desetletja ali še kaj več prilagojena dinamiki vožnje. Pohvalno pri tem je, da uspe Fordu najti ravno pravšnjo kombinacijo med športnostjo in udobjem. S tem vožnja z njihovimi izdelki nikoli ni naporna, po potrebi pa je lahko celo zabavna. Nobena izjema ni niti S-MAX. Slednji je bil namreč v sklopu ne ravno poceni »Aktivnega vozniškega paketa Plus« založen, med drugimi bonbončki, tudi z elektronsko nastavljivim podvozjem CDC. Slednji vozniku na papirju, in tudi na cesti, omogoča prilagoditev mehanike bolj udobni ali športni vožnji, a sam ne vidim smisla v doplačilu zanj. Ker že serijsko podvozje S-MAXa zelo dobro ujame kompromis med dinamiko in udobjem, tudi sicer zaznavna razlika v trdoti vožnje med dvema skrajnima nastavitvama CDC-ja »Sport« in »Comfort« ne odtehta dodatnega vložka vanj.
Ne glede na nastavitev S-MAX ne more skriti zajetnosti visoke karoserije, ki se tudi v primeru izbrane nastavitve »Sport« med »krivljenjem« skozi ovinke še vedno opazno nagiba, ravno tako pa se tudi avto na pretiravanje, ne glede na izbrani režim delovanja CDC-ja, odzove s siljenjem težkega nosa iz ovinka oziroma podkrmarjenjem. Toda ker sta lega in vodljivost S-MAXa v razrednem vrhu, je treba priznati, da se vse zgoraj opisano dogaja pri zelo visokih hitrostnih povprečjih.
Vstopni?
Običajno so vstopni bencinski motorji v ponudbi samo zato, ker pač morajo biti in kot taki običajno tudi niso zmožni vsaj približno dostojno poganjati avto. No, pri S-MAXu vstopni bencinar preseneti iz večih pogledov.
Najšibkejši bencinar, ki sliši na ime 1.6 EcoBoost, je v resnici turbobencinar in postreže z največ 118 kilovati oziroma 160 »konji«, na cesti pa se izkaže za dobro izbiro. Že res, da mu zajetna lastna masa S-MAXa onemogoča preleviti se v cestni dirkalnik, a bojazen, da bi mu zmanjkalo moči ali/in navora, je kljub temu popolnoma odveč. Nekaj k temu pristavi še ročni šeststopenjski menjalnik, katerega prestave se med seboj odlično dopolnjujejo. Zaradi gladko in natančno tekočega mehanizma prestavne ročice pa mu oprostim tudi, da so gibi ročice med daljšimi na trgu. Celoto hvale vrednega pogonskega sklopa z dna ponudbe zaokroži še njegova zmerna žeja, saj se mi zdi povprečna poraba na testu okroglih devet stokilometrskih litrov neosvinčenega bencina za tovrstni avto povsem sprejemljiva in ugodna.
Zato!
Ob vsem zapisanem mislim, da je jasno, zakaj je Ford S-MAX tako priljubljen in posledično pogost objekt na naših cestah. Za vse ostale pa naj povzamem, da gre za na cesti sicer velik, a zato tudi znotraj zelo prostoren in prilagodljiv ter zelo uporabno zasnovan limuzinski kombi. To je avto, ki ob odlično uigrani in nastavljeni mehaniki prepriča tudi z vstopnim bencinarjem.
Prepričan sem, da se bo, oziroma se marsikateremu že je, kot tak nedvomno prikupil tudi vsem tistim nesrečnežem, ki jim je žena zabrusila, da mora kupiti družinski enoprostorec, saj se je njihova družina razširila za dodatnega člana in je enoprostorec pač edina logična izbira, sam pa vidi avto tudi kot vir občasne sprostitve in ne le sredstvo za prevoz iz točke A v točko B.
Zame Ford S-MAX nedvomno je »družinski dolgočasnež« (beri: enoprostorec), ki med ovinki daleč najbolje sodeluje z voznikom in je kot tak zmožen vzbuditi tudi užitek v vožnji. To pa je v mojih očeh glavni »zato« na vprašanje »zakaj« (jih je tako veliko na naših cestah).
Več o Fordu S-MAXu si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Ford S-MAX 1.6 Ecoboost – Zakaj?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Zelo lep in dober avto.
Spoštovani: Reklamirna cena 23.770 € + 4.500 € (trenutno veljavnega popusta) = 28.270 € redne cene v ceniku. LP
Od kod vam taka cena, po uradnem ceniku pride oprema Titanium 23.770€.
Res je. Če bi imel družino bi bil moja prva izbira. 🙂
Odkar je zunaj je zame najlepši enoprostorec z izredno prilagodljivo in uporabno notranjostjo. Narediti “kombi”, da tako dobro izgleda ni lahko in tukaj je ford v vrhu 🙂