Po poti spominov …
Naš edini družinski Ford je bil član prve generacije Escorta; oče ga je odkupil od svojega očeta in z bratom sva ga občudovala z odprtimi usti ter široko odprtimi očmi. Po Ladi je bil za naju prava raketa, lepotec zlato rjave barve jesenskega listja. Še zdaj se spomnim zimskih odprav na vikend, kjer smo se pred enim in istim zavojem na “ta velikem” klancu vedno znova spraševali, če bo šlo. Včasih je, včasih pa smo vsi razen očeta izstopili in ga porivali naslednjih nekaj metrov. In ko je šel k novemu lastniku, je šlo vsem kar malo na jok.
Kasneje se lep čas nisem z veseljem obrnila za kakšnim avtom s Fordovo značko, vse do pred nekaj leti, ko so drastično spremenili oblikovalski pristop, kar smo omenjali že v prvem testu prenovljenega Forda S-MAX. Toliko let kasneje pa se znajdem pred stiliziranim športnim lepotcem, ki ni niti najhitrejši niti najbolj varčen niti najcenejši – a si ga kljub vsemu z lahkoto predstavljam kot naše naslednje družinsko vozilo.
Na potep
Glede na to, da so S-MAX v medijih večkrat označili kot vse, kar si želi očka, lahko dodam, da tudi mama nima čisto nič proti. Sploh, če ga lahko vozi. V pomanjkanju enakopravnosti pa se bo morala zadovoljiti z neskončnim nastavljanjem kombinacij v potniškem prostoru, kjer se v drugi vrsti vsak izmed treh sedežev lahko enostavno individualno premika naprej – nazaj in po potrebi preklopi v ravno dno prtljažnika. Ali pa bo zadovoljna z velikostjo prtljažnega prostora, kjer se da zložiti res lep kup prtljage, otroških igrač in športnih pripomočkov.
Ob vsem tem lažje prenesemo dejstvo, da se družina pač težko spravi v kakšen bolj športen avto. Trivratni kupe z odlično lego na cesti žal ne ponuja sprejemljivega kompromisa med vsemi družinskimi člani. Nekaj podobnega je doživel prijatelj, ko mu je žena, ne preveč nežno, sporočila, da naj se vendar že odpove mladostnim sanjam in proda klasičnega Porscheja 911, ker njun najstniški sin že res zelo težko sedi na zadnjih sedežih.
Pripomočki
V testnem Fordu S-MAX jih ni manjkalo: prednji in zadnji parkirni senzorji, opozorilni system za vozila v mrtvem kotu (BLIS), sistem za opozarjanje neželene menjave voznega pasu (LDW), system za opozarjanje zbranosti voznika (DA), samodejno preklapljanje med dolgimi in zasenčenimi žarometi (AHB), sistem za opozarjanje možnosti naleta in še in še … veliko kratic in veliko denarja – dodatkov se je, skupaj s Premium Sony sistemom, v testnem vozilu nabralo za več kot pet tisočakov. O njihovi smiselnosti ne bi razpravljala, se jih pa voznik hitro navadi.
Lahko še dodam, da sistem opozarjanja na vozila v mrtvem kotu v primeru testnega Forda S-MAX deluje brez izjem, kar ne bi mogla trditi za nekatera druga preizkušena vozila, kjer je bilo moč opaziti težave zaznavanja vozil v desnem ogledalu pri močnejši sončni svetlobi – znalo se je celo zgoditi, da sistem ni opozarjal niti na kamion, kaj šele osebno vozilo.
Prav tako lahko pohvalim enostavno in zanesljivo spajanje telefona s povezavo Bluetooth ® in intuitivno uporabo menija informacijskega sistema. Zvok pa … upajte, da ne boste »obviseli« samo na otroških pesmicah.
Športno
Med športne značilnosti Forda S-MAX bi prepričljivo izbrala 2.0 EcoBoost motor. S svojo zmogljivostjo in prepričljivim navorom vas, celo ob uporabi samodejnega menjalnika, zapelje na nadpovprečno dinamično vožnjo. Če temu dodamo še zanesljivo lego na cesti in odzivno krmiljenje, se res ne moremo pritoževati nad voznimi lastnostmi družinskega enoprostorca.
Različne prednastavitve trdote podvozja sem sicer preizkusila, a se mi niso zdele vredne prevelike pozornosti . V takšnih primerih si namreč vedno zastavim vprašanje, kako pogosto bi jih uporabljala v lastnem vozilu.
Rekreativno
Malo za šalo in malo za res: rekreacija je v modi. Posledično je treba za športno opremo odšteti več, kot bi bilo še smiselno, saj je pomemben tudi videz, ne le tehnične zmogljivosti. Z redkimi izjemami, seveda.
Ford S-MAX Titanium S očara s podobo notranjosti, rdeče obšitimi sedeži iz alcantare, usnjenim volanom in ostalimi dodelanimi detajli. Zunaj se okiti z večjimi platišči, spojlerjem, zatemnjenimi stekli in stiliziranimi odbijači. A bodimo iskreni, to sodi bolj v rekreativni oddelek.
Plusi in minusi
Pri zaključku sem največ časa izgubila z iskanjem slabosti – če se ne spuščamo v podrobnosti, še najbolj odstopa njegova cena. To pa pod črto niti ne sme biti slabost – nudi nadpovprečno opremljenost in motorizacijo za nadpovprečno ceno.
Tokrat priznam, da sem se kar malo težje poslovila od testnega vozila. Čestitke Fordu …
Več o Fordu S-MAX na uradni strani.
Besedilo in foto: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Ford S-MAX Titanium S 2.0 STCi EcoBoost Powershift – Rekreativni športnik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Ford je s prejšnjo generacijo S-Maxa zadel terno. Sploh z oblikovnega stališča. Je eden redkih enoprostorcev, ki ne izgleda kot kombi. Motorji so vsekakor odlični in zaenkrat še ni nobene pripombe, poraba pa je povsem običajna za avto tega razreda. Kar me moti je edino to, da je plastika v notranjosti občutljiva na malo trše pritiske in poka. predvsem v sredinskem delu. Je pa neverjetno lepo oblikovana notranjost.
Mislim, da bilo kater enoprostorec z bencinskim motorjem ne pije dosti manj oz. nekje tukaj zato pa obstajajo tudi dizli.
Za pogoste postanke na bencinski črpalki in metanje veliko € za bencin, torej v luft se pa res strinjam, da nima konkurence…:)
Ta avto nima konkurence oz. jo ima daleč za sabo;)
jst bi ga tut imel 😛