GT za Renaultovega mégana

19

01

02

03

04

05

06

07

08

09

10

11

12

13

14

15

16

17

18

20

21

22

23

24

Neprikrito športen na pogled …

GT line v praksi pomeni športno togo in spuščeno podvozje, bolj všečno oblikovana odbijača spredaj in zadaj, napisi GT Line na sprednji maski, na pokrovu prtljažnika in okrasnih letvicah pragov. Samosvoja GT line-u so tudi 17-palčna lahka platišča. Poudarjena športnost zunanje pojave se nadaljuje tudi v notranjosti, kjer sta vozniku in sovozniku namenjena sedeža z odlično bočno oporo, prispeval pa naj bi ju kar najbolj športni megane RS. Iz slednjega izhaja tudi analogni merilnik hitrosti, ki je zamenjal »sterilnega« digitalnega iz običajnih meganov. Piko na i primaknejo še napisi GT Line na sivo obarvanih okrasnih letvicah, ki krasijo armaturno ploščo, in vzglavnikih sprednjih dveh sedežev.

… in tudi na cesti

Nizkopresečna 17-palčna obutev in bolj togo nastavljeno ter za 12 milimetrov spuščeno športno podvozje poskrbijo, da se megane GT line med ovinki izkaže z dinamičnimi voznimi lastnostmi. Med ovinki tako postreže z zanesljivo in zelo predvidljivo lego, volanom, ki postreže z dobro odzivnostjo ter neposrednostjo, a žal ne tudi najboljšo povratno povednostjo. Serijsko vgrajeni ESP je sicer izklopljiv, a le do določene hitrosti, kar pa ne moti pretirano. Elektronika se namreč v vožnjo po eni strani vmešava dovolj nežno, da pretirano ne moti dinamike vožnje, a hkrati tudi dovolj učinkovito, da je ravno tako za varnost dobro poskrbljeno.

Pri testu navadnega grandtoura smo ugotovili, da se le-ta pelje bolj udobno in prijetno kot petvratni ali kupejevski megane, toda z dodatkom GT line in z njim povezanim bolj togo nastavljenim vzmetenjem se udobje vožnje tudi v grandtourju pričakovano nekoliko poslabša. Tako udarne luknje občutneje stresajo avto, potniki bodo pa vedeli tudi za vsak pokrov kanalizacije, ki ga prevozijo GT-jeva kolesa, a stanje vseeno ni tako zelo kritično, da bi se bilo treba potnikom bati recimo daljših poti.

Umirjeni pogonski sklop

Paket GT line je za razliko od bolj resnega GT-ja, ki je na voljo samo z najmočnejšim bencinarjem in dizlom v ponudbi, na voljo s praktično vsemi motorji. Testni primerek je bil motoriziran z poznanim 1,9-litrskim in 96-kilovatnim (130-»konjskim«) dCi-jem, ki na papirju tudi zaradi 300 Nm največjega navora veliko obljublja. Načeloma tudi veliko dostavi, a na razmeroma umirjen način. Že res, da je prožnosti, ko se glavna gred motorja suka z vsaj 2000 vrt/min in njegova turbina diha na polno, vedno dobra, a z eksplozivnostjo, ki bi pristajala značaju GT-ja, uspe motor postreči samo v najnižjih prestavah.

Dobra dopolnitev prožnemu motorju je ročni šeststopenjski menjalnik, ki postreže z mehkim pretikanjem, natačnostjo gibov prestavne ročice in pripravljenostjo njegove sinhronske drobovine tudi na groba in hitra menjavanja prestav.

Za konec

GT Line je zasnovan kot nadgradnja paketa opreme Dinamique. Z njim postane mégane tudi tako družinsko naravnan, kot je kombijevski grandtour, predvsem očem bolj všečen avto. Z dodelavami na podvozju in piko na i, športnima sedežema spredaj, ki naj bi jih prispeval kar megane RS, pa zmore tudi na cesti zadovoljiti posameznike, željne dinamične vožnje. Že res, da je v kombinaciji z motorjem 1.9 dCi športen karakter nekoliko manj eksploziven, kot bi se GT značaju podalo, a to nikakor ne pomeni, da je grandtour z njim podhranjen. Pomeni le, da naj tisti, ki si želijo v vseh pogledih več prvinske GT narave megana, posežejo po 118-kilovatnem dvolitrskem dCi-ju, z njim pa tudi po še za ščepec bolj športnem paketu GT.