15 let kasneje …
Ko prevzemam ključe, mi že roji po glavi, kaj se je v dobrih 20 letih spremenilo v teh malčkih. Me bo presenetil ali razočaral. Seveda sem si prej ogledal slike, a to je le delček, kar ti avto ponudi. Današnji mali avti so vsi nekam ozki in visoki, sedenje v njih pa je temu primerno. Prva stvar je bila seveda iskanje ročke za višino sedeža, ko sem se vsedel tja pod strop. Strešno okno bi bilo definitivno zabavno.
Prvih par kilometrov sem se samo smejal, pa ne avtu, ampak nostalgiji, ki me je prevzela. Notranjost je seveda precej bolj dodelana in lepša, a hkrati enako prazna kot včasih. Ja, kilogram plastike bi naredil čudeže. Bi. Preden sem se pripeljal do prvega semaforja pa sem tudi preštudiral vse funkcije, ki mi jih je testni model ponujal, vendar s tem ni nič narobe. Avtomobilček je zasnovan za mestno uporabo in vsa dodatna »navlaka« bi bila odveč. Kar sem rabil, sem dobil. Še posebej hitro ogret motor in toploto iz zračnikov v teh zmrznjenih dneh.
Problem pri teh malčkih, vsaj zame, je pomanjkanje občutka varnosti. Vse dokler ne ostane v glavi, da za slabih 9 tisočakov dobiš tudi stranske varnostne zračne blazine in zavese. Seveda pa vsako prečkanje križišča spremlja večja pozornost. Drug problem, ki ga imam, je utesnjenost. Naše tuje poslovne partnerje običajno pričakamo na letališču in seveda sem se tja zapeljal s Kio. Ko ju pripeljem do avta, ponosno razširim roke in »tadaaaa…«, nakar ugotovim, da sem pretiraval z razponom rok in ju hitro pospravim v žep. Hvala prijatelja, ker sta imela le dva mala kovčka, ki sta se odlično ugnezdila v pico prtljažniku. Seveda je bilo še bolj zanimivo, ko smo se posedli v avto … Sem omenil, da je bil en nadpovprečne rasti?
Strup se skriva v malih flaškah
Prenovljenemu modelu ime res pristoji, izgled je več kot pikanten. Praktično celoten sprednji del avtomobila sestavljata maska in luči, ki segajo skoraj do vetrobranskega stekla. Odličen občutek za design, vse te reže za zrak mu dajo zelo športen pridih. Vse dokler ne pridemo do zadka, kjer … Hja, kljub lični obliki je edina športna stvar dvojni izpuh. Kako sem ga pogrešal leta nazaj, saj nihče ne ve, da gre za zgolj 1.0 motor.
998 kubičnih centimetrov, 52 konjičev, 14 sekund do 100km/h in dobrih 800 kilogramov so bile specifikacije mojega malčka. Picanto se tu razlikuje le s 17 konji več. Vožnja je bolj dinamična in pri mestni porabi je za spoznanje varčnejši, kar pri današnji rasti cen bencina vsekakor pride prav. Vse dokler ne zapeljemo na avtocesto in ga poženemo v galop. Pa vendar, pri vožnji po mestnih ulicah in vaških cestah mu je zadostovalo manj kot 6 litrov za 100 kilometrov. Seveda s težjo nogo poskoči poraba, a hkrati tudi Picanto. Prestavna razmerja so ravno prava, da ni potrebe po stalnem menjanju pri, bolj videzu primerni, vožnji.
Oprosti mali …
… a moram te tudi malo pograjati. Ni mi všeč kako zaviraš. V bližini mojega doma sem si našel »testni poligon«, kjer preizkusim pospeške in zaviranje. Res mu tokrat ni šel najbolj na roko ta sneg, kajti pokazal je tudi preveč občutljiv ABS. Hkrati sem našel test v AutoBild-u, kjer so malčkom merili zavorno pot. Najboljši v konkurenci se je pri hitrosti 100km/h ustavil v 38 metrih, medtem ko je Picanto švignil mimo še s 26km/h in se ustavil dobre 3 metre kasneje. Najslabši pa še dodatne tri metre.
Ni mi bilo tudi všeč, kako mehak je volan pri večjih hitrostih. Vetrovni sunki bi znali s to malo težo in (pre)hitro reakcijo z volanom avto prestaviti skoraj na drug pas. Popolnoma iste probleme sem imel v mladosti, ko sem se dejansko znašel na drugem pasu, k sreči sam. Pa tudi pri manjših hitrostih bi bil lahko za spoznanje trši, ker je vožnja skozi razgibane ovinke kar zanimiva in te kar preveč odločno povleče iz ovinka.
Nekoč in danes
Pričakal sem jo pred hišo, ji odprl vrata in že sva se zapeljala. Med prestavljanjem sem se lahko hitro zmotil in roka je zašla na njeno koleno. Sedela sva na avtu in gledala kako sonce tone v morju ter oddaja še zadnje žarke svetlobe. V avto sem spravil tudi več prijateljev (smem to sploh povedati?) kot je bilo dovoljeno in zlezli smo v vsak hrib, tudi s prvo prestavo, če je bilo treba. Pogosto sva stala ob cesti in kazala dokumente ob rednih kontrolah prometa …
Običajno ne pogledam kateri populaciji je avto namenjen in tudi tokrat nisem. A če se tako spomnim na svojo mladost, bi dejal, da vsekakor mladim voznikom, če so le toliko pametni, da dokumente kažejo le ob kontroli in ne prekršku. Prtljažnik je premajhen za večji nakup v supermarketu, a za vikend izlet na morje povsem dovolj. Sploh »frišni« zaljubljenci se radi stiskajo in kabina je ravno prav majhna za to.
Za ceno slabih 9 tisočakov si pred 15 leti dobil precej večji avto, vendar je bilo vse ceneje, tudi bencin naprimer za tretjino. Kia je poskrbela za simpatičnega malčka, ki ti hitro zleze pod kožo in kljub temu, da se ne more povsem primerjati z naslednjim razredom, predstavlja dobro konkurenco. Hvala Picanto, za vse prebujene spomine.
Več na uradni strani Kia Picanto
Tekst, foto: Pete
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Kia Picanto 1.0 EX City – Nizkocenovni prevoznik"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
In ko prizges klimo, se na malem zasloincku prikaze zapio: all passanger please exit the vehicle,..AC will turn on :))
tale stvarca ima kolutne zavore tudi zadaj, pri 1.0 motorcku ?