Kia Rio Sport Sedan EX Plus 1.4 – Ko simpatičnost ni več dovolj

RIO 01

RIO 02

RIO 03

RIO 04

RIO 05

RIO 06

RIO 07

RIO 08

RIO 09

RIO 10

RIO 11

RIO 12

RIO 13

RIO 14

RIO 15

RIO 16

RIO 17

RIO 18

RIO 19

RIO 20

Pred leti sem imel to »čast«, da sem na nekaj desetkilometrski poti spoznaval čare predhodne generacije Kiinega modela Rio. Rahlo baročnih oblin je avtomobil deloval dokaj staromodno. V sicer dokaj prijetni spomladanski zeleni kovinski barvi, pa bi ga lahko skozi stisnjene zobe politično korektno ocenil, kot … simpatičnega. In medtem, ko sem že čisto pozabil na bivšega Ria, pa sem se poleg najnovejšega Sport Sedana, z lepo oblikovanim zadnjim delom, rahlo zdrznil. Namreč prijatelj, ki me je dostavil do salona, kjer sem prevzel testni avtomobil, mi je vmes povedal, da bo letošnji dopust preživljal na … Copacabani!

Limuzinski predstavniki nižjega razreda so bili v preteklosti velikokrat deležni neodobravajočih pogledov, njihovi lastniki pa pokroviteljskega trepljanja po ramah. Pa najsi je šlo za kakšno Škodino Fabio ali pa VW Pola, v značilni temno zeleni barvi. Da Thalie rajši niti ne omenjam. Časi se spreminjajo, proizvajalci pa so zaradi oblikovnih ekskurzij v neznano kaj kmalu lahko deležni krepke brce v glavo. V množici kvalitetnih izdelkov je tako dandanes za uspešen preboj na trg potrebno ponuditi tudi všečno obliko. Filozofija, ki jo že od prazgodovine pozna tudi nežnejši spol.

Tolikšno oblikovno preobrazbo, ki jo je moč doživeti pri najstarejšem korejskem avtomobilskem proizvajalcu pod okriljem oblikovalca Schreyerja, pa je težko opaziti še kje drugje. Všečno agresiven sprednji del, poimenovan tigrov gobec, postaja čedalje bolj prepoznaven del znamke. Pri limuzinski različici Ria sicer rahlo drugačnejši od krajše kombilimuzinske različice. Hkrati jim je uspelo zadnji »privesek« dovolj uspešno vkomponirati v všečno celoto, da nikakor ne deluje kot nekdaj La Toya k Arturju. Vozniki novega Sport Sedana tako ne bodo deležni pokroviteljskega trepljanja po ramah.

»Roštilj«

Časi se definitivno spreminjajo. Prišli smo do obdobja, ko obupani starši z velikimi mukami vlečejo svoje vreščeče otročaje iz iStora, namesto da bi se igrali na bližnjem, s soncem obsijanem igrišču. Ter v obdobje, ko te zna na poti proti vrtcu presenetiti nedolžno vprašanje z zadnje klopi, čemu je sploh namenjena smešna ročica, ki štrli na vratih! V času ogromnih panoramskih strešnih stekel ter v avto vgrajenih takšnih in drugačnih LCD zaslonov, naenkrat postane retro »roštilj« ročica zopet aktualna.

Kljub nekaterim reliktom iz avtomobilske preteklosti pa je avtomobil že v serijski opremi dovolj izdatno opremljen, tako udobnostno, kakor tudi varnostno. Proizvajalci so dokončno doumeli, da mora biti tudi ESP serijski že v najnižjih avtomobilskih razredih. Človek bi jih že med vožnjo najrajši kar poklical ter malce pohvalil … a kaj, ko je bluetooth telefonija del dražjih paketov in je v tokratnem srednje opremljenem testnem vozilu manjkala.

Obilico plastične notranjosti, ki zna občasno tudi zvočno opozoriti nase, tolaži zelo spodobna ergonomičnost upravljal ter dober položaj za volanom. Ugajajo pregledni merilniki, zadovoljiva prostornost tudi na zadnji klopi ter samodejnost klimatske naprave, ki je svetlobna leta od preteklih »korejskih«, kjer si za spodobno ohlajanje notranjosti rajši odprl okno. Pa četudi na »roštilj«. Sedežem manjka malenkost več bočnega oprijema, prtljažnim vratom pa možnost zunanjega odpiranja, saj ga je moč odpreti le s stikalom na daljinskem ključu ali pa vzvodom v notranjosti. Slednjemu primanjkuje, ob 389 litrskem volumnu, tudi večja nakladalna odprtina. Tako bi že pred piknikom na oddaljenem vikendu znal ostati na domačem dvorišču marsikateri nerodni roštilj.

Potrošništvo

Dandanes velika večina avtomobilskih proizvajalcev razume potrošništvo kot gonilo ekonomije. Potencialnega potrošnika vsakodnevno prepričujejo o nujnosti zamenjave starega avtomobila z novejšimi primerki, ovenčanimi z najsodobnejšo downsizing turbo tehnologijo. In sicer tudi v vozilih, ki se premikajo le od semaforja do semaforja. S prodajnim argumentom, da bo potrošnik v današnjih časih draginje precej zadovoljen že ob dejstvu, kako (menda) malo potroši njegov avto. Kljub temu pa pri Kii postrežejo s preverjenim atmosferskim bencinskim motorjem, brez downsizinga pri garancijskih pogojih.

Ob 109 konjičih so motorne zmogljivosti povsem zadovoljive in dovolj prepričljive. Vendar le do prvih avtocestnih kilometrov, ko je potrebno že pri dokaj običajnih prehitevanjih motor velikokrat zavrteti v višje vrtljaje. Na avtocestah bodo tako zadovolj(e)ni le tisti vozniki, ki smatrajo krajši odsek z vožnjo pri 110 km/h, že za »koristni« manever, da ne bi postal njihov motor sčasoma preveč zamorjen. Uživali bodo v udobni vožnji, saj podvozje avtomobila mehko požira neravnine. Ostali bi si želeli kakšne fine dodelave le tega ter manjšega nagibanja v hitreje voženih ovinkih. Precej servo ojačan volanski mehanizem, ki s hitrostjo opazno trdi, pa tudi ne doprinese k boljšemu splošnemu občutku. Da pa ne bo pomote, se podobno odreže tudi velika večina konkurenčnih predstavnikov!

V času testiranja pa se je avtomobil pri potrošnji goriva izkazal za dovolj simpatičnega, na relacijski vožnji celo s samo 5,3 l/100km. Tako bi ga bilo moč priporočiti tudi javnim uslužbencem, ob skorajšnjem zmanjšanju nadomestila za prevoz na delo.

Chanometrov joker

In medtem, ko se kupec na ceniku prebija čez dodatne ugodnosti in popuste, tako imenovane Kiine »jokerje«, pa je moč že ugotoviti, da za dano ceno Rio Sedan ponuja povsem spodoben paket. Kia se s svojimi najnovejšimi modeli na vseh področjih konkretno zbližuje z najbližjo konkurenco, kar se kaže tudi pri ceni. Še največ simpatij kaže, poleg všečne oblike, s svojo edinstveno sedemletno garancijo, kakor tudi z zelo dobro serijsko opremljenostjo. In če odmislim krajšo petvratno različico Ria, ki je med kupci že dokaj dobro sprejeta, pa ostaja manjše vprašanje o dokajšnji specifičnosti limuzinske različice. Kakšna karavanska varianta bi bila najverjetneje bolj učinkovita in zaželena.

Razvoj Kie deluje kot preobrazba sicer simpatičnega najstniškega dekleta, ki se je še do nedavnega sramežljivo skrivalo za svojim pubertetniško mozoljastim obrazom ter razvlečenim volnenim puloverjem. A skorajda čez noč se prelevi ter začne počasi in postopoma razkrivati svoje čare in obline, za katerimi se naenkrat obrača marsikatero presenečeno oko.

Več o modelu Rio Sport Sedan na uradni strani ter forumski temi.

Tekst in foto: Chan