Tako kot imajo zagovorniki, da je bila najprej kokoš, svoje tehtne argumente, jih imajo seveda tudi zagovorniki, da je bilo prvo jajce. In čeprav bi bilo, glede na francosko lastništvo novomeškega proizvodnega obrata, marsikomu bolj logično, da je Forfour »prebedžan« Twingo, torej drugi od dvojice, sam ne delim tega mnenja. Nemci naj bi namreč v razvoj osnovnega koncepta avta prispevali več tehničnega znanja in izkušenj iz miniaturnih avtov kot Francozi.
Dvosklopkovnost namesto robotike
Parižani naj bi se namreč že pri razvoju druge generacije Twinga spopadali z idejo zadaj gnanega in motoriziranega mestnega malčka, a, kot je iz zgodovinskih zapisov razvidno, jim uresničitev zamisli ni uspela. No, zdaj je ta koncept avta postal ekonomsko vzdržen, a šele po nezanemarljivem vložku inženirjev iz nemškega Daimlerja. Na srečo pa nemška komanda ni obveljala povsod. Ena mojih glavnih zamer Smartom prve in druge generacije je predpotopni robotizirani menjalnik. Nekoč edina menjalniška možnost se je namreč poslovila, nasledila pa ga je klasična in dobro delujoča petstopenjska ročnost.
Na srečo nemška komanda ni obveljala povsod.
Vsem, ki se avtomatiki niso pripravljeni odreči, je na voljo doplačljivi dvosklopkovni twinamica, a je treba pri njem upoštevati, da je na voljo samo v kombinaciji s srednjo, 52-kilovatno motorizacijo.
Več, prosim
Povsem francoski so tudi vsi pogonski trivaljniki. Od trojice je bila v testnem avtomobilu vgrajena ravno zgoraj omenjena srednja možnost. In če sem z 52 kilovati litrskega atmosferskega mlinčka v lažjem Fortwoju ter kabrioletsko-lagodnem Twingu več kot dobro shajal, sem si v nepremičninskem Forfouru 52kW Proxy želel več. Več moči in več navora.
Potreben bo konkreten Brabusov vložek.
Obojega je na papirju pri turbo 0,9-litrskem mlinčku seveda več, a po izkušnjah sodeč se s kakšnim posebej eksplozivnim turbo karakterjem tudi slednji ne izkaže. Iz tega razloga mislim da bo tu, za dostojno motorizacijo, potreben konkreten Brabusov vložek.
Nezmotljivo »pameten«
Enako kot Fortwo je tudi Forfour v kabini nezmotljivo Smart. Identično oblikovanje se kaže skozi enako razigranost barv, zaobljenost potez in podpovprečno uporabnost. Še posebej mi je bila všeč kombinacija beline z nežno modrimi vložki. Res pa je, da je občutljivost prve na umazanijo, predvsem v kombinaciji z otroki, vredna dodatnega razmisleka oziroma pozornosti tekom uporabe.
Na cesti se Forfour obnaša identično kot Twingo in tudi manjši Fortwo. Generalno gledano je podvozje nastavljeno udobju po meri, zatakne se »samo« pri kratkih grbinah, pokrovih kanalov in hitreje povoženih ležečih policajih. Slednji namreč povzročijo nekoliko nenavadno obliko vibracij skozi konstrukcijo avta, ki še najbolj spominja na drgetanje. Glede na motorno podhranjenost o kakšni dinamiki vožnje ne gre poročati. So pa Smartovi tržniki toliko glasnejši glede njegovega izrazito majhnega obračalnega kroga. Ta je v največji meri posledica zgoraj omenjenega samosvojega koncepta zadaj gnanega avta z ravno tako zadaj nameščenim motorjem.
»Zelo, zelo« ali samo »zelo«
Kot ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti, spremljajo tudi omenjeni koncept avta pripadajoči plusi in minusi. Največji med slednjimi se pri Forfouru in Twingu »skriva« nad zadnjo klopjo.
Tam je namreč za glave odraslih že v osnovi (pre)malo prostora. Zadeva se ob vgrajenem zložljivem platnu ali panoramskem strešnem oknu še dodatno poslabša. Čeprav bi na tem mestu rad dal dobronamerni nasvet v smislu “če vam je mar višinskega prostora za zadnje potnike, se raje izognite ene ali druge doplačljive nadgradnje ostrešja”, vem, da bi bil ta za lase privlečen. Saj ko teče beseda o neudobju, je rahel nesmisel govoriti, ali ti je nekaj zelo, zelo neudobno, ali samo zelo neudobno. V tolažbo: v vsakem primeru bo zadaj za spodobno sedenje otrok prostora dovolj.
Prvi? Drugi? Istočasno!
Kolikor razumem ozadje zgodbe, prihajajo glavne tehnične rešitve, ki so pripeljale do Forfoura druge in Twinga tretje generacije, iz nemškega dela razvojne ekipe. S tem nikakor ne trdim, da je bil Smart prej kot Renault. Popolnoma jasno je namreč, da je na risalnih deskah in v računalnikih nastajal en avto, nanj pa so potem v Nemčiji in Franciji istočasno poveznili enim in drugim značilen ovoj.
Osebno se mi zdi Smart bolj odštekan kot Twingo.
In čeprav se najde v Forfouru še kar nekaj Renaultovih stikal, ročic in kljuk, ga poganjajo francoski trivaljniki in je nenavsezadnje tudi izdelan v Renaultovi tovarni, je oblikovalcem in inženirjem uspelo vcepiti vanj zvrhano mero smartovstva. Osebno se mi zdi Smart bolj odštekan kot Twingo, čeprav tudi pojave slednjega še zdaleč ne gre odsloviti kot nenavdahnjeno ali zadržano. Glede na pozicioniranje enega in drugega na trg je, in vedno bo, Forfour dražji od primerljivo opremljenega Twinga. Glede na zaljubljenost Slovencev v male Renaulte nisem presenečen, da tovornjaki odpeljejo iz Revoza glavnino Smartov čez mejo na sever. Natančneje v Nemčijo. Tam je namreč Smartov marketinški aparat še posebej močan in tudi nemški patriotizem jim ne da, da bi kupili Renaulta prej kot Smarta. Zanima me samo, koliko jih zares ve, da je Forfour pravzaprav toliko Twingo, kot je Twingo Forfour.
Besedilo in fotografije: Peter Humar.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen