Lexus UX je ob prihodu na trg pred šestimi leti dopolnil ponudbo ter z značajem mestnega križanca v kompaktnem razredu pričakovano razširil krog kupcev modelov te japonske premijske znamke. Lanska prenova, ob manjših kozmetičnih popravkih videza zunanjosti in z dodatnim poudarkom prestiža v notranjosti, mu je prinesla tudi peto generacijo hibridnega sistema, del standardne opreme pa je postal še najnovejši nabor varnostno-asistenčnih sistemov Lexus Safety System+.
Izstopa iz množice sorodnih modelov
Modeli znamke Lexus praviloma ponujajo več prestiža od “plebejskih” Toyotinih modelov, čeprav moram priznati, da so tekom zadnjih let tudi ti občutno pridobili na vtisu kakovosti (in posledično tudi na ceni). Zato nekatere ločnice, po katerih so se v preteklosti razlikovali modeli ene ali druge znamke, morda niso več tako ostre. Lexusovi modeli sicer ohranjajo svojo prepoznavnost s poudarkom na prestižu – ta se kaže predvsem pri zasnovi in uporabljenih materialih v kabini ter oblikovno samosvojem videzu zunanjosti, a se po mojih opažanjih po tehnološki in uporabniški plati vse bolj izenačujejo s Toyotinimi modeli.
Brez prevelikega občutka utesnjenosti
Ob kompaktnih merah športno nizkega avtomobila v notranjosti sicer ni prostorskega razkošja, a kljub temu niti na sprednjih niti na zadnjih sedežih ni občutiti utesnjenosti. Ergonomija je pričakovano na visokem nivoju, pri Lexusu pa so se tudi ob zadnji prenovi odločili za ohranitev fizičnih gumbov, ki v kombinaciji s tipkami na volanu omogočajo upravljanje večine funkcij avtomobila (vključno s klimatsko napravo) brez potrebe po uporabi zaslona na dotik.
Dovolj prostora za kolena ostaja tudi potnikom na zadnjih sedežih, ki v primeru prevoza dveh oseb postrežejo z vsem pričakovanim udobjem; če zadaj sedijo trije, pa seveda slednji ne bo na tako visoki ravni. Tudi prtljažnik z dobrimi tristo litri prostornine do vrha zadnjih sedežev ni prostorsko najbolj radodaren, a so Japonci zvito izkoristili vsak prost kotiček za dodatne predale pod dnom prtljažnika na obeh straneh in na zadnjem sredinskem delu, kar močno poveča uporabnost.
S posluhom za uporabnika
Kljub tehnološki naprednosti so pri Lexusu uspeli uporabniški vmesnik informacijsko-multimedijskega sistema ohraniti uporabniku prijazen in z logično vsebino izbirnikov, zato ni potrebno veliko privajanja. Na voljo je širok nabor dobro in relativno nevsiljivo delujočih varnostno-asistenčnih sistemov, ki poskrbijo za delno razbremenitev voznika. Seveda se tudi tukaj ni moč izogniti raznim, sedaj že zakonsko predpisanim piskom opozoril, ki jih lahko pred vsako vožnjo izklopimo le preko zaslona na dotik, saj se pri Lexusu niso odločili za namensko tipko, ki bi omogočila njihov izklop z eno potezo.
Peta generacija Toyotine hibridnosti
Pod motornim pokrovom testnega avtomobila se je skrivala peta generacija samopolnilnega hibridnega pogonskega sklopa, ki so ga razvili pri Toyoti. Glede na njihov dolgoleten razvoj in izkušnje na področju hibridnih tehnologij ne preseneča, da postreže z uglajenim delovanjem in celo pri priganjanju v višje vrtljaje – tudi na račun dobre zvočne izolacije kabine – ne postane moteč. Ob res grobem pospeševanju sem sicer na trenutke še dobil tisti znani občutek “vrtenja v prazno”, ki je bil značilni znak prvih generacij Toyotinih hibridnih pogonov z brezstopenjskim menjalnikom, a je bilo kljub temu pospeševanje zvezno v vseh voznih načinih.
Res pa je, da se motor v primeru močnejšega pritiska pedala za plin, sploh v primeru športnega voznega načina, hitro rad zavrti proti rdečemu polju. Kombinacija 2,0-litrskega bencinskega štirivaljnika, električnih motorjev in brezstopenjskega menjalnika ECVT ponuja sistemsko moč 146 kW (199 KM) in suvereno opravi z maso avtomobila, brez omahovanja tudi pri odločnejšem pospeševanju. Novo razvita litij-ionska baterija naj bi omogočala več električne vožnje, kar se v praksi izkaže kot resnično – največkrat v hitrostnem razponu med 40 in 60 km/h, kjer električni motor poskrbi za pogon na daljših odsekih. Sistem tudi med vožnjo pri višjih hitrostih (vključno z avtocesto) samodejno večkrat za krajši čas in razdaljo preklopi v zgolj električno delovanje, nekoliko več samosvojosti pa je pokazal ob želji po ročnem vklopu električnega načina vožnje. Ta sicer deluje le pri polni bateriji in nizkih hitrostih, pa še v tem primeru občasno sporoči, da preklop ni možen.
Prehodi med pogonom električnega in bencinskega motorja so skoraj nezaznavni in tihi, zato vklopov in izklopov bencinskega motorja, če nisi pozoren na to, velikokrat sploh ni opaziti. Ena od (vsaj meni) bolj uporabnih funkcij je tudi možnost vklopa voznega načina B, ki poskrbi za intenzivnejše zaviranje z rekuperacijo (ali v primeru polne baterije, z motorjem) in ob preudarni vožnji občutno zmanjša potrebo po uporabi zavor. Žal pa vožnja v tem načinu ne omogoča uporabe prilagodljivega regulatorja hitrosti, ki deluje le v normalnem voznem načinu D, zato je potrebno vsakokratno poseganje po prestavni ročici.
Poraba na mojem standardnem testnem krogu varčne vožnje je znašala zelo ugodne 4 litre bencina na 100 prevoženih kilometrov, ob kar 58-odstotnem deležu električne vožnje pa se je na 21-kilometrskem odseku regionalne ceste, ki vodi tudi čez naselja, spustila celo na 3,4 l/100 km. Mestna vožnja je sicer zahtevala okrog petih litrov goriva na sto prevoženih kilometrov, skupna poraba tekom testnih voženj, ki so v dveh tretjinah potekale po avtocestah (tam moramo računati z med 5,7-6,2 litrsko žejo na 100 km), pa se je ustalila pri 5,8 litra na sto prevoženih kilometrov – glede na podatke potovalnega računalnika in tokrat tudi po izračunu prevoženih kilometrov in natočenega goriva med postanki na bencinskih črpalkah.
Uravnotežene vozne lastnosti z dovolj dinamike
Dinamični značaj Lexusa UX, poleg njegove nizke silhuete, izražajo tudi vozne lastnosti. Trše nastavitve podvozja predstavljajo dober kompromis med zagotavljanjem udobja in željo po športni vožnji, ki jo omogočajo zmogljivost in odzivnost pogonskega sklopa v primeru izbire športnega voznega načina. Avtomobil lepo in z malo nagibanja sledi ukazom voznika preko dokaj neposrednega volanskega mehanizma – ta preko volana (s trdoto po mojem okusu) ponuja dovolj informacij o dogajanju pod kolesi, zato tudi na slabši cestni podlagi ne prihaja do neprijetnih presenečenj.
Lexusov urbani križanec predstavlja eno od možnosti v sicer široki ponudbi tega segmenta, res pa je, da se uvršča v sam cenovni vrh. S svojim videzom in premijskim značajem dovolj izstopa iz množice sorodnih modelov in ob visoki zaznavni kakovosti vgrajenih materialov ponuja širok nabor opreme. Ta je po praksi japonske premijske znamke v večini na voljo standardno, avtomobil pa ne razočara v nobenem pogledu, saj je ob uglajenem delovanju pogonskega sklopa dovolj zmogljiv, da zadovolji tudi zahtevnejše voznike. Pod črto pa njegovemu značaju najbolj pristaja umirjeno premagovanje kilometrov.
Besedilo in fotografije: Matjaž Zupančič.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Kompaktni prestiž na japonski način"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Glede voznih lastnosti in porabe, kot bi bral test moje. Sem preizkusil to malo močnejšo različico in nisem opazil nobene razlike, kar potrjuje tudi uradna meritev pospeška in končne hitrosti za obe različici.
Tudi tukaj potrjujejo moja opažanja
https://zeperfs.com/en/duel8277-11910.htm
uradna meritev? Avto ma 15 konjev vec, pa ni chr ampak lexus. Je kle se kaj drugega kot samo motor, 15 konjev se zagotovo nekje pozna. Pa magar pri tuljenju.
Ja, najbrž, tale Lexus naj bi imel boljšo zvočno izolacijo. In boljše materiale. Govorim o voznih lastnostih, ki iz prebranega (in preizkušnje nove C-HR) sklepam, da niso nič kaj drugače. Lahko celo neposredno primerjam s kolegom ki jo ima, če že meni ne verjameš.
Ne gre se za to da ti ne verjamem ampak hruške jabolka..
V osnovi gre za enaka avtomobila, razlika je, razumljivo, v višji kakovosti in obliki (videzu) in najbrž v nastavitvah. Tudi nova C-HR ima ta “nov” motor (bencinski je enak, elektro je močnejši). Na “papirju” sta pospeška enaka kot 4. generacija motorja, Lexus je celo malce počasnejši, teža tudi ni enaka, zato se teh 15 KM ne pozna toliko. Samo povem svoja opažanja, to ne pomeni, da ni napredka v tehniki.