Zum zum
»Zoom – zoom«. Že kar nekaj časa iščem simbolično razlago tega novodobnega reklamnega slogana, ki menda kaže na Mazdino filozofijo in se površnemu poslušalcu sliši podobno kot brenčanje velikega čmrlja. Pravijo, da gre za enostaven opis občutka, katerega naj bi kot razposajeni otroci prav dobro poznali. Pa vendar mi je bilo to tudi ob pogledu na četico otrok iz šole še manj jasno …
V nadaljevanju sem slogan poskušal razumeti dobesedno ter konkretno zoomiral svoj pogled po oblinah enoprostorske Mazde. Občutke ob gledanju njene oblike pa bi najlaže opisal z dogajanjem v mandatih vseh dosedanjih slovenskih vlad. Začetek oziroma prvi del deluje izjemno spodbudno, že kar všečno in mikavno. Vmesni del postane razgiban, enotnost začetnih linij se razcepi proti shizofrenemu in nič kaj obetavnemu koncu. Opazovalca na koncu pričakajo le še precej žalostne oči … luči, z upanjem po predčasnih avtomobilskih volitvah. Slednje so namreč dokaj podobne klasičnim volitvam političnih strank, oboje pa lahko povsem enostavno poimenujemo kar z eno besedo – facelift*.
Kljub temu pa sem najverjetneje le našel razlago slogana in sicer v najbolj uporabni stvari testirane Mazde. Ob zapiranju zadnjih stranskih drsnih vrat, ki so sicer v veliko pomoč na tesnih parkiriščih, se namreč zasliši precej preprost zvok. Najprej levih vrat: »Zum …«, in potem še desnih: »… zum!«.
TomTom
»… kuža pazi, z repkom miga, vstane, leže, tačko da …«, melodija mi je še dolgo v noč odzvanjala v ušesih, glavi, vseh sklepih in kostnemu mozgu. Radijski aparat, združen skupaj s TomTom navigacijo in bluetooth telefonijo je namreč dobesedno upošteval zadnjo vremensko napoved in povsem … zamrznil. Na daljši avtocestni poti, brez bližnjih postajališč kjer bi le z ugašanjem avtomobila bilo moč resetirati radijski aparat, pa je tišino premagovala edino delujoča CD enota. In v njej edina zgoščenka v avtomobilu, seveda v obliki Otroških pesmic!
Ob iskanju najbližjih postajališč pa sem kljub vgrajeni navigacijski napravi, povlekel na plano dodatno GPS napravo. Slednja je namreč po začetnem: »Preračunavam, preračunavam, …«, kar je nehote spominjalo na predvolilnega Gregorja Viranta, delovala bistveno bolj enostavno, kot neinuitivni Mazdin TomTom. Pri slednjem s skoraj povsem nevidnem zaslonu v pozno jesenskem soncu. Ter enostavno pokazala, kje je želeni cilj: »Tam … tam!«.
Kljub dokaj trdi in ponekod škripajoči plastiki armaturne plošče ter dokaj nevidnim informacijam potovalnega računalnika na njeni sredini, pa notranjost deluje zelo prijetno, svetlo in udobno. Chanomedo bi dejal, da predvsem sopotnikom dokaj »ameriško« in sicer v zelo pozitivnem pomenu besede. Preseneča dokajšnja prilagodljivost sedežev ter ob podrtih zadnjih sedežih dovolj velik prtljažnik. Dostojna zna biti prostornost na šestem in sedmem sedišču, kjer je prostora dovolj tudi za odrasle otroke, ki že tretjič ponavljajo razred v podružnični šoli.
Brum brum …
… zaslišim med avtocestnim preganjanjem glasove z zadnjih sedežev, ki oponašajo testno Mazdo. Pri višjih hitrostih je namreč dokaj prisoten trušč kombinacije 116 konjskega 1.6 litrskega dizelskega štirivaljnika ter hrupnega podvozja.
Mnogo hrupa za nič, bi morda kdo Shakespearijansko razmišljal, vendar Mazda nevednežu takoj povrne Milo za drago ter z odličnimi voznimi lastnostmi in komunikativnim volanom sporoča, da Dober konec vse povrne. Biti ali ne biti, ni predmet razprave ob motornih zmogljivostih, saj se tudi polno naložen avto spodobno premika proti svojemu navigiranemu cilju. Bila pa bi prava Komedija zmešnjav, če bi govorili o kakšni motorni eksplozivnosti ali športnosti. Skupaj z dovolj zmogljivim podvozjem bi jo lahko preimenovali kar v Ukročeno trmoglavko! Čakamo na kakšen zmogljivejši dizelski motor, katere poznamo tudi znotraj Mazdine konjušnice. V končni fazi pa jim ga lahko dostavi tudi kakšen … Beneški trgovec.
Chanometer
Pri Mazdi znajo narediti avtomobil s stranskimi drsnimi vrati, pri katerem ne dobimo asociacij na dostavna vozila. Detajl, ki naredi kompaktnega enoprostorca resnično uporabnega v mestnem vrvežu. Večina podobno uporabne konkurence z omenjeno drsno rešitvijo se kaže le v večjem ter posledično dražjem Sharanovem razredu, še najbližje pa se Mazdini petici kaže Fordov Grand C Max.
Menda je tudi že v osnovnih šolah najmanjših zaselkov najnovejši kurikulum naravnan tako, da je bistveno važnejše, da se otroci zgodaj naučijo barantati pri cenah, kot vedeti, kdaj so Američani pometali atomske bombe nad Japonsko. Tako tudi Mazda iz Hirošime ni imuna na tradicionalne bombastične popuste, ki se pri nas trenutno kaže v obliki raznih dodatnih garancijskih in servisnih ugodnosti, vrednih konkretnih, dobrih treh tisočakov.
Otroci v podružničnih šolah so že zaradi manjšega števila bolj povezani ter med sabo tkejo pristno prijateljstvo in domačnost. Takšno, kot jo poznajo tudi mali Lukec, Maja, Mihec in Tinkara. Pod okriljem Mazde 5 ustvarijo s pesmijo na ustnicah prav prijetno vzdušje. Bistveno prijetnejše, kot ponavljajoča se zgoščenka z Otroškimi pesmicami …
* kozmetična prenova
Tekst in foto: Chan
Mnenja uporabnikov
4 komentarjev za "Mazda 5 CD 116 TX NAVI – Podružnična šola"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Jesus kako ogaben zadnji del.
ni treba nič karikirati. zadnje luči so ssngyongove 🙂
Če karikiram (pretiravam) zadnji del spominja na ssaanyonga Rodiusa
Nedvomno je to dober avtomobil, vendar je grand c-max zame še vedno zmagovalec – predvsem zaradi 1.6T bencinskega motorja ( bencinsko ponudbo ima mazda zelo slabo). Odločitev podkrepi zelo ponesrečen zadek te mazde.