Zanimivo, kako je uspelo Peugeotovi oblikovalski ekipi pod vodstvom Matthias Hossanna ohraniti rdečo nit predhodnika, hkrati pa v novo generacijo 3008 vpeljati nekaj novosti, ki ga jasno ločijo od predhodnika. Ne le to, 3008 se po oblikovni plati izrazito loči tudi od konkurence ter z zanimivim videzom želi vnesti v svet srednje velikih križancev tudi pridih glamurja. Francozi novi 3008, zaradi kupejevske strešne linije, označujejo kot fastback SUV. S tem jasno nakazujejo, kaj si želijo kupci – atraktivnega križanca s kupejevsko strešno linijo, kjer ima videz prednost pred izkoristkom potniške kabine. Pa to res drži?
Prvi znotraj Stellantisa z dvojnim združenim zaslonom
Da gre za enega najpomembnejših modelov ne le znotraj Peugeota, temveč tudi Stellantisa, precej zgovorno govorijo vse novosti, ki so jih namenili 3008. Med glavne sodi nova arhitektura armaturne plošče. Sestavljata jo dva zaslona, združena znotraj 21-palčnega ukrivljenega elementa; prvi služi kot digitalni prikaz merilnikov, drugi pa je osrednji zaslon infozabavnega sistema. Volan ostaja kompaktnih mer, na sredini armaturne plošče pa so priročne površine na dotik, ki si jih voznik lahko prilagodi za hitrejši dostop do najbolj uporabljanih funkcij (i-Toggles); dopolnjujejo jih fizični gumbi na sredinski konzoli. Težav s pogledom na merilnike nisem imel, kar je verjetno prvič od uvedbe Peugeotovega i-Cockpita, zato mi ni bilo potrebno sklepati kompromisov pri namestitvi voznikovega sedeža.
Ročica menjalnika in gumb za zagon motorja sta se iz osrednjega grebena preselila na armaturno ploščo, tik pod ukrivljen element z dvema zaslonoma in ob digitalnih stikalih. Še danes nisem čisto prepričan, ali je to pravo mesto za dve tako pomembni stikali. Res je, da obeh ne uporabljamo pogosto, a je vseeno preklapljanje med vožnjo naprej in vzvratno, zaradi položaja stikala, dokaj neintuitivno ter moteče. Mislim si, da se bo kupec na to že navadil, a se meni do zaključka preizkusa ni uspelo sprijazniti s tem, kar veliko pove o nerodnosti postavljenega stikala.
Ko prednost dobi vizualni izgled
Z ostrimi linijami, različnimi nivoji, ukrivljenim zaslonom in digitalnimi gumbi je notranjost prava paša za oči. Materiali so res na visoki ravni, upam si celo trditi, da zelo blizu vstopnim modelom premijskih proizvajalcev. Voznikov sedež nudi dovolj bočne opore in je dokaj udoben. Voznik bo imel več dela s pogledom nazaj s pomočjo vzvratnega ogledala, saj je na račun ukrivljene strešne linije in visokega zadka z manjšim usmerjevalnikom zraka zadnje steklo dokaj majhno.
Zelo očitno je, da je imel videz v potniški kabini tokrat prednost pred uporabnostjo; 3008 vsekakor s tega vidika očara, a to prinaša precej ergonomskih zadržkov. Visoka linija, ki se vije po robu osrednje konzole in je nameščena pri vozniku, občutno zmanjša prostornost. Tako je edini uporaben predal, ki ga voznik lahko uporablja, nameščen na drugi strani tega grebena in zelo naprej. Zlahka dostopen sovozniku, a bistveno slabše vozniku. K sreči so pri Peugeotu na to dvignjeno linijo namestili vsaj stikalo za glasnost in še nekaj drugih upravljal. Sam si mislim, da bi bilo za voznika veliko bolje, če bi bila ta dvignjena linija na drugi strani, pri sovozniku, njemu pa bi bil na voljo predal za odlaganje stvari. Zdaj je namreč potrebno predmete odlagati v držalo za pijačo, tam pa potem motijo roko, ki je naslonjena na sredinskem naslonu.
Med ergonomsko slabše rešitve sodi tudi izklop piskajočih opozoril, ki so postali del obveznega evropskega varnostnega paketa GSR2. Bližnjico si lahko namestiš preko digitalnih stikal, a moraš za izklop določenih sistemov dvakrat pritisniti. Zakaj? Saj sem namensko izbral ta meni in potem še kliknil na malo ikono, da bi ga izklopil. Zakaj bi moram svojo izbiro še dodatno potrditi?
Deluje pa zaslon na dotik izredno hitro, grafika je izrazito čista in tudi osnovna postavitev menijev je kar logična. Voznik si vse skupaj lahko še prilagodi. Kot pri predhodniku, se klimatsko napravo upravlja preko zaslona na dotik. Še vedno ne najboljša rešitev, a vsaj zaslon na dotik v tokratnem primeru deluje, kot je treba.
Blagi hibrid za precej električnih kilometrov
Ker so nekateri proizvajalci hitro pričeli označevati blagohibridne pogonske sklop z oznako Hybrid, je zpotrebno biti še nekoliko bolj pozoren. Blagohibridni pogoni imajo vgrajeno majhno baterijo, elektromotor pa je vgrajen v menjalnik ter obenem opravlja funkcijo zaganjalnika in generatorja električne energije. Ker je vgrajena baterija izredno majhna, je odstotek vožnje na električno energijo pri blagih hibridih bistveno manjši kot pri klasičnem samopolnilnem hibridu – posledično je tudi poraba le nekaj manjša.
A so pri Peugeotu (in tudi drugih znamkah) obljubljali prihranek porabe v višini do 20 odstotkov v primerjavi s klasičnim 1,2-litrskim trivaljnikom s 96 kilovati. Novi 1,2-litrski motor, z verigo v olju, ima na račun elektromotorja nekoliko večjo moč (100 kW), po tovarniških podatkih pa naj bi imel porabo 5,5 litra. Že pri C5 Aircross sem spoznal, da omogoča blagohibridni pogon skupine Stellantis bistveno več električno prevoženih kilometrov, kot je to možno pri konkurentih. Prav tako je lahko pogon prijetno varčen in z umirjeno vožnjo, brez avtocestnih hitrosti, se zlahka doseže obljubljenih 5,5 litra. Kombinacija različnih voznih profilov bo porabo dvignila na okoli šest litrov, kar je pravzaprav zelo zgledno. Ne vem, če bi klasični dizelski motor porabil bistveno manj. Še posebej lahko cenimo ta dosežek ob dejstvu, da so bile na testnem 3008 nameščene velikanske 19-palčne pnevmatike (najmanjše, kar se jih da izbrati pri 3008).
Prostor zadaj zadovoljiv
Prtljažnik je s 520 litri presenetljivo velik, a očitno so račun za večji prtljažni prostor plačali potniki na zadnji klopi. Tam je prostornost v kolenskem delu zadovoljiva, pa tudi prostora za glave potnikov ni pretirano veliko. Skoraj bi si upal trditi, da je bil predhodni 3008 na zadnji klopi bolj prostoren kot novi 3008. Kdor si želi družinske uporabnosti, bo torej moral pogledati še k modelu 5008.
Peugeot 3008 je v razredu, kjer pri veliki večini zunanji izgled ne igra vodilne vloge, prava posebnost. Moden, svež in s prirezano streho je oblikovno daleč pred vsemi. A v najbolje prodajanemu segmentu v Evropi pomembno vlogo igra družinska uporabnost, 3008 pa v tej pogledu težko sledi tekmecem, čeprav jih povsem zasenči z atraktivnim nastopom. 
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
5 komentarjev za "Modna ikona razreda"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kak kič! Ponoči je res osvetljen kot kaka božična jelka. Zame zelo moteče. Veliko raje imam preprosto funkcionalnost kot lepotni vtis, ki pokvari uporabnost.
Prodajne statistike res ne poznam, ampak tako po občutku, ko se vozim po cestah, imam občutek, da je priljubljenost prejšnje generacije 3008 zamenjal v sedajnosti Renaultov Austral. Res jih je veliko videt.
Ta nova zunanja podoba, z novo značko in neprijetnim oblikovanjem predvsem zunanjosti na katerem je moč opaziti celo reciklažo mercedesovih zadnjih luči očitno ne samo meni, tudi drugim ljudem ni najbolj po godu. Renault je v tokratni generaciji naredil mnogo boljše kot prej pri Kadjaru, ki je bil kar močno v senci prejšnje generacije 3008.
Ne razumem kakšen smisel ima testirat avto in pri tem omeniti samo porabo za “ne-avtocestne” hitrosti?? Saj smo vsi razumeli kje in kdaj je ta motor varčen, kje je največji izkoristek hibridnega sklopa ampak a zahtevamo preveč, če bi radi imeli še podatek o porabi za neko običajno vožnjo po AC (130-140 km/h)? Jasno je, da se bo tam dvignila ampak a se tega ne sme niti omenit?! Na tak način test izpade kot neka reklama..
Seveda, se lahko omeni in pove. Vsekakor ni bilo mišljeno nič skrivati. Na avtocesti je poraba med 6,8 in 7,2 litri pri hitrostih od 100 do 130 kilometrov na uro – odvisno od trenutne omejitve. Ampak, ja, tam okoli sedem litrov porabi na AC. Delež vožnje na elektriko pa je bistveno manjši kot drugje, tam na okoli 5 odstotkih.
No, to je podatek, ki sem ga želel. Hvala!