Kljub zagotovilu, da si GTC-jeva zunanjost s petvratno Astro deli le kljuki vrat, ohišji vzvratnih zunanjih ogledal in anteno, trivratniku na zunaj ni moč oporekati, da je nezmotljivo Astra. Sam ne vidim razloga, da novinke ne bi označil zgolj kot GTC. Navsezadnje je nekaj takšnega naredil Volkswagen s prenovo Passat-a CC, ki je zdaj samo še CC in tudi s Sciroccom, ki je resnici na ljubo Golfu tehnično bližje kot GTC petvratni Astri.
Prilagojena platforma
GTC ima v primerjavi z Astro 10 milimetrov daljšo medosno razdaljo, 4 centimetre bolj na široko postavljeni prednji kolesi in ravno tako nezanemarljivih 30 mm bolj na široko postavljeni zadnji par koles. Celoten avto je tudi 1,5 centimetra nižji, piko na i pa primakne še GTC-ju lastna prednja prema in nekoliko dodelana zadnja prema z Wattovim paralelogramom.
HiPerStrut …
… ali na dolgo High Performance Strut je nova prednja prema, ki so jo pri hišnem OPC-ju razvili za Insignio OPC in bo po novem del serijske opreme vseh OPC-jev. Pohvalno je, da so jo namenili tudi civilnim Astram GTC in to ne glede na vgrajen motor kot to v prodajnem oddelku običajno radi pogojujejo.
Njena posebnost je od vzmetne noge ločeno vpeta vrtljiva os za krmiljenje oziroma sukanje kolesa levo-desno. Pri klasični vzmetni nogi sta namreč oba togo zvezana, zaradi česar se vzmetna noga med zavijanjem suče skupaj s kolesom. Pri tem je kolo pri HiPerStrut-u vpeto tudi bližje osi vrtišča, kar naj bi se pod črto odražalo v boljši trakciji v ovinkih, boljši povratni povednosti na volanskem obroču in nenazadnje tudi manj občutnem »trganju« volana iz rok pri pospeševanju iz ovinka. Glede na to, da sem se med testom vedno ukvarjal samo z vodenjem avta in da od bojevanja z motornim navorom na volanu ni bilo ne duha ne sluha, lahko Oplovim obljubam gladko pritrdim in v isti sapi OPC inženirjem še čestitam za dobro opravljeno delo. Nekaj malega je sicer resnice tudi v dejstvu, da motor nikoli ne postreže z brutalnostjo, ki običajno »zmoti« ravnovesje kinematike prem, in ki bi jo od 180 »konj« pričakoval, zato se bo HiPerStrut resno izkazal šele z OPC-jem.
Ob doseganju skrajnih zmogljivosti podvozja se GTC odzove z za spredaj gnane avte tradicionalnim podkrmarjenjem, a moram reči, da se takrat Opel pelje zelo hitro. Dejstvo je namreč, da trivratna Astra več kot prepriča z zanesljivo in stabilno lego ter dobro odzivnostjo, ki zagotavljajo zelo visoka hitrostna povprečja.
Vsaj omembe vreden je nedvomno tudi dodatek FlexRide, ki je bil vgrajen tudi v testnem primerku Astre GTC. Ta s tremi režimi obratovanja omogoča vozniku prilagoditev avta lastnemu počutju. Glede na Oplov reklamni material je Sport rezerviran za najboljše dneve v tednu, Normal recimo za vsakdanjo vožnjo v službo in domov, Tour pa za daljše izlete z boljšo polovico. Medtem, ko Sport postreže z zaznavno otrdelima vzmetenjem in volanom, motor z nekaj boljšo odzivnostjo, merilniki pa s krvavo rdečo razsvetljavo, sem bil sam bolj zvest režimoma Normal in Tour. Med slednjima sicer nisem opazil nekih razlik v nastavitvah, zato pa sta zmogla oba pretvoriti GTC-ja v avto s katerim je možno, tudi ob bolj neudobnih nizkopresečnih 20-palčnih kolesih, živeti iz dneva v dan.
Upanje umre zadnje
Tokratnega Opla je poganjal najmočnejši in do prihoda OPC-ja “oh in sploh naj, naj” bencinar v Astrini ponudbi. V to nas hočejo prepričati vsaj njegove glavne številke o zmogljivostih. 132 kilovatov oziroma 180 »konjev« in 230 Nm največjega navora obljubljajo veliko. Žal pa na cesti ne dostavijo obljubljenega v celoti oziroma v takšni obliki, kot bi bilo od 180 »konjev« običajno pričakovati.
Že res, da GTC 1.6 Turbo v spodnjih treh prestavah vleče zelo suvereno, a ta suverenost nikoli ne meji na zabavno brutalnost. Ko hitrost vožnje zaide v področje trimestnih vrednosti je treba za motorni moči pripadajočo intenzivnost pospeševanja motor priganjati v podstrešje motornih vrtljajev. Toda tudi, če se motor na polno »ožema«, s pričakovano brutalnostjo za 180 »konj« nikoli ne postreže. Vse kar lahko na tem mestu še izrečem je upanje. Upanje, da bo napovedana nova generacija 1.6 Turba SIDI Ecotec, ki bo opremljena tudi z neposrednim vbrizgom (slednjega opisuje kratica SIDI), ob napovedanih 200 »konjih« in 300 »njutnih« dejansko postregla s pričakovano brutalnostjo. Navsezadnje človek upravičeno od tako zmogljivega motorja pričakuje »butanje«, ne pa samo nekoliko bolj grobo božanje.
Notranjost: Astra!
Ob upoštevanju vseh zgoraj opisanih in zgolj GTC-ju lastnih specifik, je Astri še najbolj podobna notranjost trivratnega kupeja. Armaturna plošča s poplavo stikal na sredinski konzoli kliče po uvodnem privajanju na avto, ki bo zelo verjetno povezan tudi s potrebo po občasnem listanju navodil za uporabo.
Prostora je spredaj dovolj, zadaj pa zaradi kupejevsko padajoče strehe ustrezno manj, a še vedno presenetljivo veliko. Sam zadaj tako sicer še vedno ne morem sedeti povsem vzravnano in sproščeno, a GTC-ju ne manjka prav veliko. Glede na preizkušeno ocenjujem, da bi moral največ 1,8 metra velik posameznik zadaj najti ravno še dovolj prostora za glavo in ostale okončine. Pri tem dostopanje do zadnje klopi nedvomno krepko olajša dobro zasnovan mehanizem umika prednjih sedežev, a potreba po vsaj ščepcu gimnastičnih sposobnosti posameznika kljub temu ostaja.
Prednja sedeža postrežeta z izvrstno bočno oporo, a žal tudi z motečo »ukleščenostjo«. Slednja je posledica preveč ozko postavljenih bočnih opor sedeža, ki so moj 87-kilogramski »telešček« tesno objemale. Tako kot se gotovo najdejo posamezniki, ki bodo pri FlexRide dodatku večkrat izbrali režim Sport, se gotovo najdejo tudi osebki, ki jim bo ukleščen trup v sedežu dobro del. Osebno menim, da se ti dve množici zelo verjetno konkretno prekrivata, a se sam ne prepoznam ne v eni ne v drugi množici. Tako tudi zaradi utesnjenega sedeža v preiskušenem GTC-ju za volanom nikoli nisem uspel najti zares udobnega položaja.
Tehnično je bolj GTC, a politično ostaja Astra!
Ko je Volkswagen umaknil besedico Passat iz oznake novega CC-ja je s tem stopil na pot ločevanja »ljudskega« Passata od po novem v premium razred usmerjenega CC-ja. Nekaj podobnega počne tudi s Sciroccom, ki je resnici na ljubo še vedno samo trivratni Golf s še bolj utesnjeno in v splošnem manj uporabno notranjostjo.
Opel se očitno počuti dobro v bolj plebejskih vodah in ne kaže pretiranega zanimanja za premium razred. Navsezadnje bi lahko novega GTC-ja, iz tehnična stališča povsem upravičeno, preimenoval v bolj žlahtno zveneči GTC, a tega ni storil. S petvratno različico ga namreč še naprej zavestno in trdno povezuje ime Astra, ki stoji poleg pomenljive kratice GTC. Strategija, ki Oplu očitno prinaša dobre prodajne rezultate. Je pa res, da je napis Astra na zadku poleg GTC-ja zelo majhen … mar pomeni to, da bo naslednja generacija GTC-ja v imenu res imela samo še te tri črke?
Več o Astri GTC si preberite na uradni strani.
Besedilo: Peter Humar Fotografije: Peter Humar
Mnenja uporabnikov
22 komentarjev za "Opel Astra GTC 1.6 Turbo – Astra?"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
če pa tale avto primerjate s škodo, hyundajem in ne vem s čim use, ste pa res nekaj močnega skadili ja
gigi..kaj si kadil ti?
Ti se kr smej vrjetn se nikol nis vozu avta kokr se za gre oz vrjetno mas izzpit za kolo pa peles sam kolo in se kle neki smejia;)
@Gigi21: LOL
Ja renoja pa hyundaya pa res nemorte primerjat z oplom mislm pa da je opel saj za kaksen razred visjo kot ta slamparija k ometa na cesti nemc je ipak nemc;)