Družinski čoln
Priznam, karavani me niso nikoli navduševali, po mojih izkušanj so velike, nezanimive škatle – čeprav koristni kot družinski avto. S takimi občutki sedem tudi v testno Astro, hkrati pa se sprašujem, kakšen je pomen besede Sports pri takšnem avtu. Notranjost me ni presenetila, ker manj od Opla nisem pričakoval, pa tudi privoščili so mi zajeten spisek dodatne opreme. Kljub temu so se mi zasvetile oči ob pogledu na velik ekran in vse te gumbe, ki komaj čakajo, da jih pritisnem. Zazrl sem se vanje kot otrok v bonboniero.
Ko mi uspe nastavit sedež z vsemi temi ročkami in se zapeljem skozi prve ulice, dobim občutek varnosti, kar je zame najbolj pomembno pri avtu. Mogoče je za to kriva moja nižja pozicija sedenja v športnem sedežu, lepo oblikovana armatura, ki se zlije v sredinsko konzolo, material, ki daje občutek trdnosti, a ne cenenosti. Kar so s prejšnjo generacijo zastavili, so sedaj nadaljevali, notranjost je na nivoju. A da ne pozabim: ne vem, kaj so mislili s postavitvijo zračnikov; ne glede kako sem jih nastavljal, so moji prsti ob hladnih jutrih ostajali mrzli. »Ko bi vsaj imel ogrevan volan,« mi gre po glavi. Ja, vem, da je bilo včasih splošno gretje luksuz.
“Miss simpatikus”
Astra se precej zgleduje po svoji večji sestri Insignii, kar ji sploh ne gre zameriti. Linije so čiste in dobro premišljene, le stebriček pri zunanjih ogledalih je nerodno postavljen. Včasih sem pomislil, če bi mogoče Chanov medo spadal v tisti neizkoriščen prostor. Ko sva se ustavljala na obalnih kotičkih, se je brez sramu nastavljala objektivu in požela kar nekaj pogledov, kljub mojem skakanju okrog nje. Ne izstopa iz povprečja, a ji vseeno lahko nadenem naziv miss simpatičnosti.
Prtljažni prostor me ni razočaral, primerno prostoren je, zvečer tudi lepo razsvetljen. Za vse tehnične frike: ponuja vam (1)500 litrov prostornine. Za ostale pa … recimo, da s spanjem v hudem nalivu med kampiranjem ne boste imeli problema. Če imate sedalni del zadnjih sedežev že dvignjen, hiter pritisk na gumba v prtljažnem prostoru kar izstreli še naslonjala v popolnoma vodoravno pozicijo in vam tako ponudi prostor za jogi.
PlayStation**
Takoj, ko sem se prvič vsedel v avto, mi je v oči padel velik ekran na sredini. “Ni da ni,” sem si mislil, “ne samo da bo potovalni računalnik pokazal več informacij naenkrat, še graf porabe mi bo izrisal!” Pa me je razočaral, potovalni računalnik se nahaja le v majhnem kvadratku med števci in je, žal, precej neuporaben. In če mi zna na velikem ekranu pokazati seznam vseh bližnjih bencinskih servisov, ko mi je začelo primanjkovati nafte, bi lahko tam prikazal tudi nekaj osnovnih podatkov o porabi, dosegu, … Tako sem imel večino časa nastavljen zaslon z močjo signala mobitela.
Sistem za prostoročno telefoniranje je super, združevanje naprav pa tudi preprosto, ko se sprehodiš skozi menije in veš, kaj iščeš. Astra ni imela problema z mojim Androidom, sem ga imel pa jaz z imenikom, saj so kontakti razvrščeni po priimkih, jaz pa si že imena počasneje zapomnim.
Kar pa se mi je zdelo bolj zanimivo, sta bili tipki pod tem ekranom, Sports in Tour, ki poskrbita za vsak način vožnje. Ko sem nedolgo nazaj peljal prijatelja, ki si je poškodoval rebra, je ta pohvalil podvozje mojega avta. Kako bi bil šele navdušen nad tipko Tour, ki poskrbi, da podvozje “poje” še več lukenj, ki se znajdejo pod kolesi. No, vse dokler ne bi izbral nastavitve Sport, ki je popolno nasprotje in poskrbi za adrenalin tudi v karavanu. Ja, FlexRide res deluje, še več, deluje super, čeprav je za vsakdanjo vožnjo klasičen, privzet način, povsem dovolj.
Pri mnogih avtih danes lahko opazimo, da se jim prižigajo meglenke za dodatno osvetlitev ovinka. Opel je tukaj naredil še korak več, luči se dejansko obrnejo in posvetijo v ovinek. Tehnična rešitev, ki najbolj pride do izraza, ko se ponoči vozimo po nepregledni ovinkasti cesti, saj so luči odzivnejše kot marsikatera igra na PlayStation-u. Žal pa mi ni uspelo preizkusiti samodejnega preklopa iz dolgih na zasenčene luči, tako da se ob tej priložnosti opravičujem vsem, ki sem vas oslepil. Ni bilo nalašč, a sem upal, da mi je končno le uspelo vse pravilno nastaviti.
Napredek je očiten
“Na napakah se učimo,” pravi star pregovor. Res je tako in marsikaj je izboljšano, a vseeno ne razumem, zakaj so nekatere dobrote iz prejšnje generacije izginile. Voznikovo zunanje ogledalo ni poznalo izraza mrtvi kot, a bolj ko sem se trudil, mi tega tokrat ni uspelo izgnati. To, da se ročke ob volanu vrnejo v isto pozicijo, mi pri prejšnji verziji najprej ni bilo všeč, a sem vsekakor prihranil pri brisalcih. Sicer ob jutrih v testnih dneh sprednje steklo ni bilo zmrznjeno, tako da ne vem, kaj bi naredil senzor za dež, le upam, da obstaja tudi senzor za led.
Komur so pri srcu karavani, Astra ST predstavlja odlično konkurenco ostalim v svojem razredu, sam bom pa raje še vedno tlačil kovčke v manjši prtljažnik.
Več o Opel Astri na uradni strani
Tekst, foto: Pete.
* avto a dostavnik
** Sony Playstation (r)
Mnenja uporabnikov
35 komentarjev za "Opel Astra Sports Tourer 2.0 CDTi – Car-a-van*"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
@TrijoAdijo še malo pa bo kava. Kar tako naprej. Lep dan še naprej
@King1:
Ja, se strinjam s tabo…Očitno napredujeva 😀
@TrijoAdijo zdej se pa ti strinjaš z mano. Nemorš, da verjameš. To jast skoz govorim, da je predraga pa me vsi čudn gledajo. lp
Prvo kot prvo:
….to je predrago…Za 30K se dobi spodoben “nemški avto” z ameriškimi koreninami 😛
Drugo kot drugo…koliko meri prtljažnik s podrtimi sedeži (po dolžini in širini)?
ma štekam js kaj ti hočeš povedat, samo ne moreš kr trdit da je cena 30k. Da je pa to vseskup sam en velik nateg ( pa ne sam pri oplu ) mi je pa popolnoma jasno.
Edina relevanta primerjava bi bila ZAME OSEBNO koliko bi me stal kateri avto s stroški leasinga ( ker ga na cash pač ne morem kupit ) po petih letih in da odštejem koliko bi dobil za rabljen avto ter prištejem stroške..potem dobiš nekje realno predstavo koliko te je prišel avto v teh recimo 5 letih….bi pa znal izračun marsikoga presenetiti.