Kljub naraščaju se stvari pri meni niso bistveno spremenile – neizmerno rad sedem za volan utesnjene športne zveri, ki je vse prej kot primerna za družinsko uporabo. Tokrat sem se Corse OPC veselil kot majhen otrok, tudi zato, ker me je zanimalo, kako se obnese v primerjavi s tremi največjimi tekmeci: Fordovo Fiesto ST, Renaultovim Cliom RS in Peugeotovim 208 GTi.
Prvi dan
Murphyjev zakon v praksi: če Gašper prevzema športnika, pričakujte sneg, led ali vsaj izdatnejše deževje. Zakaj bi bilo tokrat kaj drugače? Med testom Fieste ST je državo zajel največji žled v zgodovini, pri Cliu RS je pet dni snežilo, kot da bo konec sveta, pri Peugeotovem nabritem malem športniku pa je večino časa deževalo. Seveda ni šlo drugače niti ob prevzemu Corse, ki je zapeljala iz Oplovega športnega oddelka OPC. Že prvi dan so naju pričakali nalivi, v katerih sva naredila prve skupne kilometre.
Drugi dan
Lahko, da smo na sončni strani Alp, a tudi dan kasneje o soncu ni bilo ne duha ne sluha. Ker je še vedno lilo kot iz škafa, sem se odločil, da se dodobra spoznam z notranjosto. V primerjavi s kričečim zunanjim videzom, je potniška kabina razmeroma umirjena. K sreči Opel še vedno prisega na sedeže Recaro – nudijo odličen oprijem, a so vseeno izredno udobni.
Kljub dodatnim aluminijastim stopalkam in manjšemu logotipu na prestavni ročici, rdečo nit tvori prenovljena armaturna plošča, skupaj z že poznano večopravilno enoto IntelliLink. Ker je v grobem uporabnost enaka običajni različici, bi tokrat izpostavil le težji dostop do varnostnega pasu, potrebno bo malce več telovadbe v ramenskem obroču. Je pa zato položaj za volanom boljši – sedenje je nizko, položaj ravno prav debelega trikrakega volanskega obroča je zlahka nastavljiv, ročica menjalnika je na pravi oddaljenosti in položaj stopalk brezhiben. Za povrh vsega pa, tako kot manjši bratec, vozniku ogreje roke in telo.
Tretji dan
Ste pričakovali kaj drugega? Še vedno je deževalo … Sem se pa kljub temu dodobra spoprijateljil z 1,6-litrskim bencinskim agregatom. V tokratnem primeru gre bolj za evolucijsko naravo štirivaljnika, ki je svoje mesto našel že v prejšnji generaciji Corse OPC.
Z močjo 152 kilovatov ne izstopa iz povprečja, ga pa tja pošlje 245 njutnmetrov navora (oziroma 280 v funkciji overboost, ki traja 11 sekund in se sproži ob polnem pritisku stopalke za plin), ki je na voljo že od vsega 1.900 in vse tja do 5.800 vrtljajev na minuto. Za doseganje teh številk so pri podjetju Remus spremenili vbrizg goriva in dodali nov izpušni sistem z zmanjšanim protitlakom.
Ključnega pomena je pri tem najdražja doplačilna opcija, 2.400 evrov vreden paket zmogljivosti OPC. Ne prinaša le lepotnih olepšav, temveč ”OPeCejko” opremi z Drexlerjevim diferencialom z omejenim zdrsom, večjimi 330 milimetrskimi zavorami Brembo, atraktivnimi 18-palčnimi platišči in Konijevimi blažilniki z izboljšanim frekvenčnim selektivnim blaženjem oziroma tehnologijo FSD (Frequency Selective Damping).
Četrti dan
Dež. Čakal sem na lepše vreme, saj je modro zver že razganjalo. Oba sva komaj čakala, da se znoriva.
Peti dan
Aleluja, nehalo je deževati! Ceste so bile sicer še mokre, a mi jo je uspelo fotografirati. Napoved: sonce, zrak se bo ogrel na prijetnejše temperature. Po prvih dežnih kilometrih so bila pričakovanja visoka. Prava zabava bi se končno lahko pričela.
Šesti dan
Naposled je prišel ta dan, ko se je vsa teorija spremenila v prakso. Iskreno mislim, da mora biti agilna športnica opremljena s paketom OPC. To se čuti med priganjanjem čez ovinke, kjer zavore Brembo držijo kot nore, sredi brezkompromisnega grmenja skozi gorenjske ovinke pa namesto siljenja nosa iz zavoja čutiš držanje diferenciala, ki z neverjetno silo usmerja v zavoj. Drexlerjev diferencial poskrbi za izbris besede podkrmiljenje. Hitrosti so neverjetne in lahko trdim, da gre od vseh malih “hot hatchev” skozi ovinek najhitreje.
Najbolj buri duhove primerjava z razredno kraljico, Fiesto ST. Ford je že pred časom postavil temelje, ki jih do sedaj ni uspelo doseči še nobenemu, žal pa iz boja izpade tudi Corsa OPC. S prečiščeno notranjostjo in odličnimi zavorami postavi Fiesto pred dejstva, a žal to ni dovolj, saj šibkejši 1,6-litrski agregat pričara bolj pristno zvočno harmonijo, ki jo podpre lepše in bolj zvezno delovanje, povrh vsega pa nudi neprimerljive vozne užitke. Corsin volan vozniku ne nudi prave povratne informacije, motor pa kljub obilju moči in navora nima nujno potrebne iskre. Škoda, razbijaškemu paketu manjka samo večja povezanost voznika in avta.
Je pa zato toliko bolj privlačna cena. Osnovna različica stane znosnih 17.890 evrov, če k temu dodamo obvezen zmogljivostni paket za 2.400 evrov, dobite udaren avtomobil za dobrih dvajset evrskih tisočakov. Končna cena testnega primerka se je ustavila na številki 23, kar je razmeroma veliko, a po drugi strani za res dobro opremljen paket povsem običajno. Za konec še podatki potovalnega računalnika – v povprečju je porabil malce nad devetimi litri, zna pa biti tudi varčen in se zadovoljiti s približno osmimi litri na prevoženih sto kilometrov.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen