Ni le za upokojence
Če je bil Opel v preteklosti pogosto izpostavljen kot avtomobilska znamka z bazo starejših kupcev (spomnite se zgolj na Merivo ter v določeni meri tudi na Astro in Crossland), se to počasi, a nedvomno spreminja. V zadnjih letih so namreč dodobra prilagodili svojo strategijo, saj so z drznejšimi modeli, kot je nova Mokka, poskrbeli za sodobnejše oblikovanje in bolj dinamičen značaj, da bi lahko pritegnili čim širši spekter kupcev.
Nov Oplov oblikovalski jezik, ki so ga najprej uporabili ravno pri drugi generaciji Mokke, temelji na prepoznavni in dinamični estetiki. Glavni element predstavlja sprednja maska (Vizor oziroma vizir), za katero so oblikovalci dobili navdih v zaščitnem vizirju motociklistične čelade ter tudi v legendarni Manti. S tem se je dodobra odmaknila od svoje predhodnice, ki smo jo poznali med leti 2012 in 2021 in s katero jo sedaj še najbolj povezuje ime. S svojimi drznimi in ostrimi linijami je pričela nagovarjati celo koga, ki mu srce bije za Range Rover Evoque, a mu stanje na računu pravi: »Opel«.
V lanskem letu je Opel Mokka doživela zelo blago kozmetično prenovo, ki jo bodo na zunaj opazili le največji poznavalci. Rahlo osvežen videz na sprednjo masko vnaša preoblikovan emblem »Blitz«, nekoliko spremenjen je svetlobni podpis s tremi t.i. »svetlobnimi bloki«, prenovo pa zaokrožajo nove karoserijske barve (med drugim tudi sveža modra). Največji ljubitelji Oplovega malega križanca pa bodo opazili, da so nekdanje lepotne poudarke iz kroma pri proizvajalcu v slogu trajnosti nadomestili z vedno modno črnino.
Mocchacino
Oplovi kreativci bi novo Mokko verjetno opisali kot moccachino na štirih kolesih – mešanica močne funkcionalnosti, šik dizajna in kančka sladkobe, ki vedno prinese tisti pravi občutek udobja in užitka. Morda bi bilo to kar nekako pretirano, saj navsezadnje govorimo o malem križancu segmenta B-SUV, kjer so kompromisi neizogibni – predvsem na zadnji klopi, ki je za večino odraslih bolj ali manj prostorska kazen. Tudi med najbolj »šik« izdelke se Mokka ne sme uvrstiti, saj imajo znotraj koncerna Stellantis za tovrstne modele bolj premijsko francosko znamko (npr. DS3 Crossback). Mokka zato raje igra na druge močne karte – je sicer nekoliko bolj racionalna, a še vedno z dovolj karakterja, da nikdar ne deluje generično.
Znotraj je sicer moč opaziti kar nekaj podobnih elementov, znanih iz ostale francosko-italijansko-ameriške družine, s katero si že v osnovi deli podvozje in pogonske sklope (Peugeot 2008, Citroën C4, Jeep Avenger, Fiat 600…). A kljub tej družinski podobnosti Mokka pohvalno ohranja dovolj samosvojih potez, da bi morala zadovoljiti tudi najbolj tradicionalne Oplove privržence.
Medgeneracijska nadgradnja je poskrbela za prenovljeno multimedijo (ta temelji na Qualcommovi platformi Snapdragon Cockpit), ki je po novem intuitivnejša in hitrejša. A se je v praksi izkazalo, da bi si še vedno zaslužila kakšno manjšo dodelavo – zadnja kamera si denimo še vedno vzame čas, preden se prebudi med speljevanjem. Novost v ponudbi je še funkcija klepetalnega robota ChatGPT v kombinaciji z navigacijo za novo dimenzijo interakcije; ta verjetno ne bo povšeči teoretikom zarot, ki verjamejo v film Terminator ter prevlado umetne inteligence. Če niste med njimi, pa se po drugi strani ne čudite pretirano, če se boste čez čas raje pogovarjali z avtomobilom kot pa z vašim dolgoletnim sopotnikom.
Klimatska naprava tudi po prenovi ohranja fizične tipke, žal pa so nekoliko predaleč od voznikove desnice (ali pa je moja roka prekratka). Je pa odlično, da so pomislili na sila preprost izklop vseh nadležnih asistenčnih »piskal« (zgolj malce daljši pritisk tipke za nastavitev asistenčnih sistemov – in vse je tiho), s čimer se ne morejo pohvaliti niti nekateri prominentnejši proizvajalci.
Naelektritev
Povprečen opazovalec bo le stežka opazil, da gre za povsem novo Mokko, saj se na prvi pogled zdi, da tudi pod motornim pokrovom ni prišlo do večjih sprememb. A ni povsem tako! Zdaj je v pogonski paleti namreč na voljo tudi različica z blago-hibridnim pogonskim sklopom, ki postopoma nadomešča obstoječe motorne različice. Omenjeni pogonski sklop sestavljata dobro znani 1,2-litrski trivaljnik z močjo 136 KM ter nov 6-stopenjski menjalnik z vgrajenim elektromotorjem z močjo 28 KM. Električno energijo zagotavlja 48-voltna litij-ionska baterija z bruto kapaciteto 0,9 kWh, ki se polni preko rekuperacije med zaviranjem. Rekuperacija deluje med vožnjo zelo prepričljivo in omogoča sproščeno, nestresno vozno izkušnjo – še posebej pri relacijski vožnji izven naselij – čeprav voznik stopnje rekuperacije ne more prilagajati.
Blago-hibridna motorizacija sicer ne omogoča izključno električne vožnje na daljši relaciji, a prispeva k nižji porabi in bolj gladkemu speljevanju, prestavljanju ter zaviranju. To še posebej pride do izraza v mestnem okolju, kjer se pomoč elektromotorja dobro izkaže (še posebej v načinu Eco), porabo pa je brez težav mogoče zadržati pod mejo 5,5 litra na 100 kilometrov. Ob malce bolj rednem obiskovanju avtocestnega križa pa pričakovano kaj hitro naraste za dober liter in pol. Vsekakor pa je potrebno pohvaliti celoten sklop, saj je preklop med bencinskim in električnim agregatom dokaj nezaznaven in miren.
Med vožnjo Mokka sicer ne nudi dinamičnih presežkov, čeprav želi z nekoliko trše nastavljenim podvozjem delovati bolj športno. Do tega pa ji malenkost zmanjka pri volanski komunikativnosti, saj daje premalo povratnih informacij. A če sem povsem iskren – povprečnega voznika, ki bo zanjo pripravljen plačati vsaj 22 tisočakov (ob financiranju sicer manj), bo kljub temu več kot zadovoljila.
Mladostna
Nova generacija Mokke dodobra sledi trendom malih križancev, ki so – vsaj na evropskih tleh – še vedno podobno množični kot Hertini izdelki v TV oglasih ob dopoldanskih urah. Oplov križanec ob tem jasno kaže, da želi ostati v ospredju priljubljenega segmenta ter je obenem svetlobna leta oddaljen od svojega medlega predhodnika.
V tem avtomobilskem razredu vlada precejšnja konkurenca, zato ima Mokka kar nekaj dela pri prepričevanju potencialnih kupcev. A kljub temu ponuja drzen slog in prepoznavno zunanjo podobo, ki smo jo pri znamki iz Rüsselsheima kar nekaj časa zaman iskali. S tem cilja neposredno v srce urbanih voznikov, ki za vsakdanjo rabo iščejo nekaj svežega, uporabnega in ne preveč zahtevnega.
Tekst in foto: Urban Acman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen