Peugeot 3008 2.0 HDi Allure – Zvezdnato nebo

Peugeot_3008_01

Peugeot_3008_02

Peugeot_3008_03

Peugeot_3008_04

Peugeot_3008_05

Peugeot_3008_06

Peugeot_3008_07

Peugeot_3008_08

Peugeot_3008_09

Peugeot_3008_10

Peugeot_3008_11

Peugeot_3008_12

Peugeot_3008_13

Peugeot_3008_14

Peugeot_3008_15

Samosvoj

Ko sem prvič zagledal 3008 na cesti, se nisem mogel odločiti alimi je všeč ali ne. Spet en izmed tistih avtov, ki razdelijo mnenja in postavijo samo dva tabora. Sčasoma mi je prirasel k srcu, še posebej ogromna maska, ki bežno spomni na morskega psa. Samosvoje oblike ga postavljajo povsem na drug tir, kot ostale Peugeotove modele, in ravno to mu da svoj čar.

In zgodba se nadaljuje tudi zadaj. Luči iz povsem svoje dimenzije dopolnjujejo dvojna vrata, kakršna upam, da jih kopira čimveč proizvajalcev. Klasično odpiranje navzgor se dopolnjuje še z manjšim delom navzdol. Izničiš stopničko, ko nalagaš težje stvari, ali pa si ustvariš klopico na izletu, kjer si privoščiš sendvič, medtem ko ti noge bingljajo v prazno.

Crossover enoprostorci mi predvsem delujejo kot eno-modelna muha, a moram priznati, da mi je prišel prav. Med izletom v Bovec smo tako zašli tudi na brezpotje, kjer mi ni bilo potrebno preveč skrbeti kaj se bo pojavilo pred menoj na cesti. 3008 je brez težav ugonobil večino lukenj in nas varno pripeljal na cilj – na špeganje scene, ki so jo ravno postavljali za snemanje novega slovenskega filma. Pa vendar, kolikokrat zaidemo na take poti?

Konjenica

Imel se že priložnost voziti bencinski model, ki me je presenetil s svojo prožnostjo. Test dizelskega avtomatika me je tako še toliko bolj zanimal. Kje bi bilo bolje preizkusiti celoten komplet, kot da se zapelješ čez Vršič? Strm klanec, ostri in počasni ovinki, kolesarji na cesti in dokaj prometna cesta na lep poleten dan. Pa me je razočaral. Vožnja po mestu ali po avtocesti je prijetna in pregledna, parkiranje enostavno. Na ovinkih mimo Kranjske Gore se je marsikdo ob pogledu v ogledalo raje umaknil prihajajoči pošasti, a ko so se začeli strmi ovinki … Ja, bi se najraje umaknil tudi sam.

Pospeševanje skozi serpentine se je vleklo kot med iz hladilnika. Vse dokler se nisem spomnil na osamljeno tipko »S« pri menjalniku, ki ti obrne svet na glavo. Porscheji, ki so prej neutrudljivo blendali, so se izgubili nekje v ozadju, pa vendar sta punci na zadnjih sedežih še vedno uživali v svojih igricah.

Kljub temu, da je za boljše performanse potreben še kakšen ročni poseg, je avtomatski menjalnik med boljšimi, kar sem jih preizkusil. Tako dober, da na ročno prestavljanje kar pozabiš. Tudi sama poraba 7.9 lob vseh vzponih in padcih ter vožnjo čez Italijo nazaj na Gorenjsko ni nepričakovana.

Gumbki

Ekstravagantno zunanjost dopolnjuje notranjost. Ročaj na nenavadnem mestu mi še danes ni povsem jasen. Prijetno kombinacijo bele mehke plastike in kroma pa dopolnjujejo sedeži iz belega usnja. Ja, pri testnem avtu ne varčujejo. Najbolj fascinantni so se mi zdeli gumbi na vrhu armature – v stilu letalskih stikal. Kljub manjšemu razočaranju, da nimajo veliko funkcij, se ob pritisku na enega izmed njih pred tabo pojavi projekcija hitrosti in še nekaj malega koristnih informacij. Ja, še en izmed bonbončkov, ki včasih burijo duhove in pogovore na forumih. Iz prve roke – za to iznajdbo znajo oči komu podeliti tudi Nobelovo nagrado. Nočna vožnja domov po utrujajočem celodnevnem izletu je precej lažja z zatemnjeno armaturo.

Kljub vsej velikosti, senčnikom na zadnjih vratih in ravnemu dnu, pa 3008 ni namenjen petim potnikom. Sredinski sedež sicer ima pas, vendar v hrbtnem delu skriva luksuzni naslon za roke in držalo za pijačo za zadnji par. Ne zmanjka skritih predalčkov, ki sem jih odkrival še po enem tednu. Martin Krpan bi navdušen, kam vse bi lahko skril sol, ki jo je tihotapil.

Všeč mi je tudi rešitev potovalnega računalnika, ki zmore prikazati več kot le en podatek naenkrat. So ga pa polomili pri »media centru«, kjer je upravljanje … No, vsekakor vsaj na začetku zahteva, da parkiraš in si vzameš čas. Med čakanjem na zeleno na Celovški uspeš ugotoviti bore malo. S telefonom sta se spoznala šele po nekaj minutah mirovanja pred domačo hišo.

Shark attack

Če so s tem modelom pri Peugeoju šli malce na izlet v neznano, pa so z dizelskim motorjem zadeli zmagovalno kombinacijo. Avtomatski menjalnik in vsi bonbončki, ki pridejo zraven, pa so pika na i. In ko smo se tako pogovarjali pri avtu o avtu, sta se dejansko ustvarila dva kampa – za in proti, všeč in nikakor ne.

Všečno pri avtu je predvsem to, da kljub sedenju precej višje nimaš občutka, da boš zaplaval na cesti. Avto se ceste drži kot je treba, kadar je treba. Všečna je samosvoja oblika in hudobna maska. Všečno je tudi, ko se na jasen poletni večer nasloniš na sedež, ki ga spustiš kolikor gre dol in gledaš skozi streho proti zvezdam. Pa je to dovolj, da je všečen cel komplet? Ali je zanj potrebno preveč denarja? Kaj praviš ti?

Več o 3008 na uradni strani. Kako pa se je odrezal prvi dizelski hibrid?

Tekst, foto: Pete