Nekaj renaultovskega je na avtu tem
Ko smo pred leti na cestah uzrli prve primerke Nissanovega modela Juke, se je marsikdo prijel za glavo. Mali SUV, ki je s sprednje strani videti kot žaba med parjenjem na vročem soncu, je večnim dvomljivcem in kritikom deloval, da bi znal postati vsaj toliko popularen, kot prepevanje gospelov v Savdski Arabiji. Na veliko presenečenje, ne samo dvomljivcem, temveč tudi ostalim avtomobilističnim poznavalcem, pa je »žabec na kolesih« medtem postal pravi prodajni hit.
Sicer pa bi precejšnjo avantgardnost zunanje oblike, ki nikakor ne dopušča nevtralnih okusov, morda prej pripisali koncernskemu Renaultu. Baročne obline zaznamujejo na sprednjem delu trije pari luči, enormnih proporcev, pri katerih nekaj časa ugotavljaš, kateri par je sploh namenjen dnevnim žarometom. V objemu noči se je tako najlepše igrati Italijana, prižgati vse luči po vrsti, s sprednjimi meglenkami vred, ter strašiti mimovozeče, ki bodo mislili, da se jim približuje večtonska lokomotiva.
Akcijski paket Naito (noč – jap.), s katerim se je ponašalo testno vozilo, sicer nadgrajuje srednji paket opreme s kot noč črno barvo karoserije ter všečnimi, črno obarvanimi 17-paličnimi platišči. Obline avtomobila, ki so populacijo najverjetneje bolj razdvojile, kot nekdaj Meganova zadnjica, pa tako postanejo v črni barvi tudi največjim dvomljivcem naenkrat bolj mikavne. Žal pa se je vmes hitreje, kot mine strastna noč z brhko lepotico, že končala omenjena Nissanova akcijska ponudba …
Penzion paket št. 1
»A tole je pa ta novi Nissan? Kaj piše na zadku? Ju … Ju … Jukhk … Juke? Ne, kako se mu prav reče? Aha … a Džuk? Kar malo težko za izgovorit. Mi je pa skorajda tako všeč, kot … Marta, kaj je že tist model … aja …Nissan Kvakaj …«, je takole nekako potekal povsem spontan pogovor s sivolasim občanom, ki se sicer še živo spominja, kako se je pričel spor Jugoslavije z Informbirojem. Hkrati je bilo prav zanimivo opazovati, kako v vsem času testiranja avtomobil ni bil pretirano deležen zapeljivih pogledov brhkih mladenk. Ampak, povsem v nasprotju z mojimi pričakovanji, le poželjivih pogledov mladih … po srcu. Gre pri Juke-u za upokojenske mokre sanje?
Na moje vprašanje je delno odgovoril pogled na mimovozeče Nissanove Juke, v katerih je moč videti več sivolasih glav, kot na letnem zasedanju DESUS-a. Statistični podatki* so vsaj deloma potrdili moje razmišljanje, saj je povprečna starost kupca Juke-a čez 50 let. Še vedno pa mi ni bilo jasno, zakaj?
Odgovor se je ponujal v malenkost višjem sedenju – a ne previsokem, da ne trpi boleč in od garanja obrabljen hrbet. Atributi, ki jih cenijo sivi panterji, bi tako znali biti v precej dobri preglednosti navzven, v spodobno intuitivnih upravljalih na armaturni plošči ter v dovoljšnji prostornosti na sprednjih sedežih. Pogled proti stikalom notranje osvetlitve ponovno razkrije povezanost s francoskim Renaultom, saj so le ta ista, kot že v 10 let starem Meganu druge generacije. Manjše vprašanje se je porajalo le ob (pre)majhnem prtljažniku, kar je rešljivo s podiranjem zadnje klopi. Pa saj upokojenci načeloma ne potrebujejo (več) zadnjih sedežev …
Penzion paket št. 2
»A 117 konjev ma tale črni vranec?« me v nadaljevanju pogovora sprašuje sivolasi občan. »Uh, tole pa mora leteti. Kje so tisti časi, ko je imel moj Prinz samo 30 konjev …«. Rajši sem mu previdno zamolčal, da se testni, tokrat bencinsko gnani Juke, ne more ravno pohvaliti s pretirano živahnostjo. Se pa motorizacija obnaša dokaj podobno, kot pri njegovih kolegih med ogledovanjem razgaljenih lepotic v Playboyu, ko se pokaže vsaj malce volje do življenja šele pri višjih vrtljajih.
Dvokolesno gnana zasnova testnega »terenčka« je tokrat delovala kot viagra light, s katero sicer uporabnik dobro zgleda v kopalkah, prava »akcija« pa je potisnjena povsem na stranski tir. Načeloma bi štirikolesni pogon le pripomogel k boljši trakciji na spolzkem, a bi slednja zasnova posledično podražila avtomobil. Zavedati pa se je potrebno tudi tega, da povprečen voznik Juka, ki se odloči za najšibkejšo bencinsko motorizacijo v ponudbi, najverjetneje pogreša 4×4 pogon manj, kot vaški župnik negativen test očetovstva. Sicer luštno, če ga ima, nujno pa nikakor ni!
Chanometer
Radoživa »žabja« zunanjost Juka sproža podobna vprašanja kot ob kakšni novodobni avantgardi umetnini. Kljub temu, da umetnikovo delo razdvaja kritike, pa se vsi istočasno sprašujejo, če je artist morebiti zadel pravo noto, oziroma če ni presegel meje zdravega okusa. In če gre za umetnino, ki bi lahko postala nesmrtna. Ali pa lahko govorimo le še o enem izdelku več, katerega lahko označimo za navaden kič.
Kakorkoli že obrnemo, je mali crossoverski Nissanov model našel širok krog svojih oboževalcev. Nenazadnje tudi zaradi zelo konkurenčne cene, ki zna odžirati kupce v tradicionalnem »golfovem« razredu. Pa najsi gre za starejše kupce, ki v radoživem japonskem SUV-ju najdejo kanček izgubljene mladosti ter si ne želijo vsakodnevne uniformirane sivine Golfov Plus, Fordov Fusion ter Oplov Meriv. Ali pa za mlade ekshibicioniste, ki bi želeli (p)ostati opaženi.
Noč ima svojo moč. V objemu noči bi se znal še kakšen večni »cincar« preleviti v strastnega plejboja. Siva pisarniška miška pa v pravo fatalko, požiralko moških, primerljivo z, hmmm … Natašo Dobelšek. Noč ima svojo moč. V kateri se lahko še avtomobilski žabec prelevi v zapeljivega princa. In tokrat brez poljuba na nos.
Tekst in foto: Chan
* Sekcija za osebna motorna vozila, Statistika prvič registriranih vozil v Republiki Sloveniji – drobtinice, Statistični podatki s področja prometa – Ministrstvo za infrastrukturo in prostor
Več o Nissanovem modelu Juke na uradni strani.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Nissan Juke 1,6 16V Acenta Sport Naito – Noč ima svojo moč"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
ma ta jajck je tako grd, da je ze…prav kul :O
grd, grši, Nissan Juke…. kaj so si mislili ko so odobrili to grozoto?!