Pikantni punto

_MG_0020

_MG_0001

_MG_0039

_MG_0082

_MG_0088

_MG_0104

_MG_0142

_MG_0168

_MG_0112

_MG_0137

_MG_0174

_MG_0180

_MG_0183

_MG_0192

_MG_0198

SLIKE FIAT PUNTO EVO 1_4 TJET2

_MG_0203

_MG_0119

_MG_0148

_MG_0164

_MG_0048

SLIKE FIAT PUNTO EVO 1_4 TJET1

_MG_0101

_MG_0075

SLIKE FIAT PUNTO EVO 1_4 TJET

_MG_0045

Z opremo pridobi

Pot razvoja pri puntu – od »navadnega«, preko »grande«, do »eva« je bolj evolucijske kot revolucijske sorte, a to ni nič slabega. Aktualna različica s svojo zunanjostjo namreč deluje opazno, oblikovno dinamično, k prepoznavnosti pa opazna barva testnega vozila in (kontrastno temnejša) platišča le še dodajo. Testni punto je navzven deloval zelo prepričljivo, z vrsto podrobnosti pa je izkazoval tudi nekaj tistega (tipično) italijanskega šarma.

Prostorna kabina

Notranjost tudi na račun velike dvojne steklene (spredaj pomične) strehe deluje svetlo in prostorno. Sprednja sedeža sta velika, z učinkovitim bočnim oprijemom in vsaj voznikov je tudi izdatno nastavljiv. Skupaj z dovolj nastavljivim volanom je tudi zelo različno raslim moč hitro najti udoben položaj za vožnjo. Prestavna ročica lepo »sede v roke«, enako velja za prijetno odebeljen volan. Prostora je spredaj dovolj v širino, nekaj manj pa – na račun steklene strehe – v višino.

Instrumenta plošča z globokima osrednjima merilnikoma je pregledna, sredinska konzola deluje urejeno. Na vrhu te je priročno nameščeno sedišče za prenosno navigacijsko napravo (doplačilo), sredino zavzema soliden avdio sistem, povsem spodaj samodejna klimatska naprava.

Nekateri deli plastike na vratih pa tudi nekateri drugi deli (šivi na »bučki« prestavne ročice, volanu, ročica ročne zavore, šivi obrob sedežev) so enake barve kot karoserijski lak, kar vnese kanček individualnosti.

Na zadnjo klop je zaradi le dvojih vrat in malo pomika sprednjih sedežev težje priti, a tam potnike pričakuje dobro kontuirano sedalo in dovolj položno naslonjalo, da tudi nekaj daljša pot ne postane tortura. Prostora je več v višino in širino kot v dolžino, a več, kot je razredno povprečje.

Povsem zadaj nas pričaka uporabno (razredno specifično sicer) velik prtljažnik, a velikost gre na račun visokega nakladalnega roba in sploh ob podrti klopi visoke stopnice v prtljažniku.

Materiali so na otip mehki, njihova obdelava je večinoma kakovostna, spoji natančni. Vtis solidnosti nočna ambientalna osvetlitev kabine še poveča. Dovolj je tudi odlagalnih površin. Grajamo komolcem spredaj sedečih neprijazno plastiko sredinskega naslona za roke ter dejstvo, da zaradi strešnega okna ni stropnih ročajev.

Najbogatejša oprema ima veliko

S/S Sport že serijsko ponuja veliko. Med »zunanjo opremo«, to pomeni serijska 17-palčna lita platišča, meglenke (svetijo ob zavijanju), strešni spojler  na zadku ter zatemnjena zadnja bočna in zadnje steklo. Serijska v kabini je elektrika za stekli, ogledali, daljinsko osrednjo ključavnico, samodejna dvopodročna klimatska naprava, tempomat z omejevalnikom hitrosti, potovalni računalnik, radio s CD in MP3 predvajalnikom, usnje na volanu, prestavni ročici ter ročici ročne zavore in še bi lahko naštevali. Med nekaj nad 2200 evrov doplačil (izbrane) dodatne opreme so smiselna  še parkirna  tipala zadaj in doplačilo za kovinsko barvo, ostalega niti ne »potrebujemo«.

Multiair »T« je boljši multiair

V prejšnjem testu punta preizkušeni atmosferski multiair je res tehnološko napreden motor, a ponuja neprepričljive zmogljivosti. Zato smo z nestrpnostjo pričakali preizkus prisilno polnjene različice. Ta se je izkazala s uporabnostjo, živahnim značajem, kultiviranostjo in tudi z “veseljem” do visokih vrtljajev. Motor sploh ob mrzlih jutrih res potrebuje nekaj minut, da se »prebudi« – takrat namreč preležerno podaja moč. Ko pa se (hitro) ogreje, ponuja nadpovprečno odzivnost – praktično nikoli ni opaziti pomanjkanja moči (in navora), se z veseljem vrti proti rdečemu polju na merilniku in vseskozi »oznanja«, da mu je »delo« lahko opravilo. Kljub le štirivaljni zasnovi ponuja tudi nekaj za ušesa – zvok motorja je namreč prijetno poln in daje slutiti …  Zaradi ugodne krivulje navora je tudi le pet prestav dovolj natančnega menjalnika večinoma dovolj, dodatna prestava (s skrajšanimi prestavnimi razmerji preostalih petih) pa bi prinesla še bolje (vmesne) pospeške in manj vrtljajev pri avtocestnih hitrostih. Posledično morda tudi nižjo porabo, ki se je v mešanem testnem ciklu približala devetim litrom. A manj zaradi hitrih voženj po avtocesti, kot zaradi užitkov vsakič znova preizkušati motorne zmogljivosti. Vseeno poraba zelo niha – pri lagodni vožnji »shajamo« tudi le z dobrimi petimi litri »na sto«, ob preizkušanju vseh zmogljivosti smo bližje trikratni vrednosti.

V vožnji – premalo ostrine …

Avtomobil z ambicijami, ki gredo v smer »športnosti« si enostavno »zasluži« zmogljivo podvozje in komunikativen volan. Ob običajni vožnji o pomanjkanju prvega ali drugega ni ne duha ne sluha. Rajdni krog v mestu je skromen, volan (program »city«) peresno lahek, nekaj slabšo preglednost nazaj (masiven C-stebriček) parkirna tipala dobro kompenzirajo. Na slabših (regionalnih) cestah nas na športno naravo vozila opozarja včasih pretrdo vzmetenje, na avtocestah kdaj pogrešamo boljšo smerno stabilnost in več natančnosti volana v sredinski legi.

Pri bolj ambiciozno odpeljanih zavojih pa je nekomunikativen volan večji minus, saj ponuja premalo povratnih informacij o tem, kar se dogaja pod kolesi. Obenem natančnost usmerjanja vozila trpi zaradi premajhne uigranosti podvozja in vzmetenja. Nagibanj karoserije je namreč več, kot bi si želeli, pa tudi prenos moči na cesto – sploh v zaprtih zavojih – je preskromen, da bi ga hvalili. Pri takšni vožnji se nam mehak občutek na zavornem pedalu zdi celo premehak, čeprav zavore omogočajo dobra pojemanja in se ne utrudijo prav hitro.

Za konec

S prisilno polnjenim agregatom je punto evo povsem drugačen avtomobil – takšen bi punto evo enostavno »moral« biti, drznemo dodati. Posrečena zunanjost z več kot le nekaj italijanskega šarma je v dobrem sozvočju s prostorno in kakovostno obdelano notranjostjo. Zmogljivost motorja (tokrat) prepriča, dobra opremljenost pa tudi močno prispeva »dodatne točke« k paketu. Žal jih nekaj »odneseta« podvozje in volan, ki ponujata manj od pričakovanj ali želja voznikov s športnimi ambicijami. A »pod črto« ostane veliko.